Franja

arcitenēns , star. arquitenēns, -entis (arcus = arquus in tenēre)

1. ki drži, nosi lok; kot subst. arcitenēns -entis, m f lokonosec, lokostrelec, lokostrelka, Apolonov in Dianin vzdevek: arquitenens Pythius Apollo Naev. ap. Macr., arquitenens Latonius Hostius ap. Macr., arquit. dea Naev. ap. Macr., Acc. ap. Non., deus arcitenens O., arquitenēns Diana et Apollo Arn.; subst. (abs.): Arquitenēns Acc. ap. Non., pius Arcitenens V.

2. kot subst. m ozvezdje Strelec: Ci. (Arat.).

arcticus 3 (gr. ἀρκτικόςiz ἄρκτος) severen: Hyg.

arction -iī, n (gr. ἄρκτιον) arktij, bot. = arctūrus: Plin.

arctō -āre, gl. artō -āre.

Arctophylax (arctophylax) -acis, m (gr. ἀρκτοφύλαξ čuvar medveda) Medvedar, ozvezdje Volar = Boōtēs: Ci. idr.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

Arctōus (arctōus) 3 (gr. ἀρκτῴος) severen: Sen. tr., Lucan., Mart., Amm., M.; subst. Arctōus -ī, m (= Arctos), sever: Arctoi gelida regio Ven.

Arctūrus (arctūrus) -ī, m (gr. ἀρκτοῦρος čuvar medveda)

I.

1. ozvezdje Volar (Medvedar = Boōtes): Arcturi sidera V.

2. Arktur, najsvetlejša zvezda v Volarju (= Bootu) blizu repa Velikega medveda: Booti subter praecordia fixa videtur stella micans radiis, Arcturus nomine claro Ci. poet., saevus Arcturi cadentis impetus H. (po mnenju starodavnikov vzhod in zahod te zvezde močno vplivata na vreme: tedaj razsajajo najhujši viharji); met.: sub ipsum Arcturum V. prav pod Arkturov vzhod, pod jesen.

— II. bot. arktur = arction: Plin.

arctus 3, starejša oblika za artus 3.

arcuārius 3 (arcus) lóčen, za loke, lokovski: fabrica Veg.

arcuātilis -e (arcus) obokan: Sid.

arcuātim, adv. (arcus) lokasto, lokoma, v loku: Plin.

arcuātiō -ōnis, f (arcuāre) obok, svod: Front.

arcuātūra -ae, f (arcuāre) obok, svod: Front.

arcuātus 3, gl. arcuō.

arcuballista -ae, f (arcus in ballista) z lokom opremljena metalnica, lokovska metalnica: Veg. Od tod arcuballistārius -iī, m strelec z lokovsko metalnico: Veg.

arcula -ae, f (demin. arca)

1. skrinjica: Pl., Col., Sen. ph., Ap., tanne (= tamne) arcula tua plena est aranearum? Afr. ap. Tert. denarnica, arculae loculatae Varr. slikarski barvniki, arculae muliebres Ci. skrinjice za nakit, šatuljice, qui velut ad arculas sedent et tela agentibus subministrant Q. pri skrinjah za strelivo; pren. (o lepoti govora): meus autem liber totum Isocrati μυροϑήκιον (barvni lonec) atque omnes eius discipulorum arculas (barvnike)... consumpsit Ci. ep.

2. vetrnik v orglah: Vitr.

3. krsta, rakev: Dig.

arculārius -iī, m (arcula) draguljar: Pl.

arculus -ī, m in arculum -ī, n (demin. arcus) lokec; od tod

1. (arculus) svitek: P. F.

2. (arculum) obročast venec iz veje granatovca, ki ga je pri daritvah nosila „flaminica“: Serv.

Arculus -ī, m (arca) Arkul, bog skrinjic, predalnikov in predalov za shranjevanje denarja: P. F.