Franja

Zadetki iskanja

  • Archagathus -ī, m (Ἀρχάγαϑος) Arhagat, gr. zdravnik, ki se je l.219 naselil v Rimu: Cassius Hemina ap. Plin.
  • archangelus -ī, m (gr. ἀρχάγγελος) arhangel, nadangel: Eccl. Od tod adj. archangelicus 3 arhangelski, nadangelski: Eccl.
  • Archē -ēs, f (Ἀρχή Začetek) Arha,

    1. samogovoreče ime ene izmed prvih štirih Muz, hčere mlajšega Jupitra: Ci.

    2. ime enega od štirih Valentinovih ejonov: Tert.
  • archebion -iī, n bot. = anchūsa: Plin.
  • Archebūlēus (Archebūlīus) 3 (Ἀρχεβού-λειος) Arhebulov, arhebulski (imenovan po nekem gr. pesniku Arhebulu): metrum Serv.
  • Archelāus -ī, m (Ἀρχέλαος) Arhelaj,

    1. gr. filozof iz Mileta, Anaksagorov učenec in baje Sokratov učitelj: Ci.

    2. neki pesnik, ki je opisal posebnosti v naravi: Varr., Plin.

    3. zvezdoslovec, Panajtijev sodobnik: Ci.

    4. nezakonski sin mak. kralja Perdike II., po l.413 (po usmrtitvi svojih sorodnikov) mak. kralj, pokrovitelj pesnikov in umetnikov; Evripid in Zevksid sta živela na njegovem dvoru: Ci., Iust., Gell.

    5. Teodorov sin, vojskovodja Aleksandra Vel. v Suzijani: Cu.

    6. Mitridatov vojskovodja, doma iz Kapadokije, ki se je od l.87 do 85 s Sulo vojskoval v Grčiji: L. epit., Fl., Gell., Aur.

    7. sin prejšnjega; Pompej ga je povzdignil na svečeniško-vladarski prestol v Komani; mož egipč. kraljice Berenike; l.57 je padel v boju proti tastu, egipč. kralju Ptolemeju Avletu, ki ga je dala Berenike izgnati, in njegovemu pomočniku, sirskemu prokonz. Avlu Gabiniju: Ci., L., Val. Max.

    8. vnuk prejšnjega; Antonij ga je l.34 postavil in Oktavijan l.31 potrdil za kralja Kapadokije. Tiberij ga je zaščitil pred obtožbo njegovih podanikov, pozneje pa zasovražil (ker ga je Arhelaj zanemarjal) in ga zvabil v Rim, kjer je Arhelaj ostarel umrl l.17 po Kr.; njegovo kraljestvo je postalo rim. provinca: Plin., T., Suet.
  • Archemorus -ī, m (Ἀρχέμορος) Arhemor, s pravim imenom Ofelt (Opheltēs), sin nemejskega kralja Likurga; usmrtil ga je zmaj, ker ga je pestunja Hizipila pustila samega, ko je hotela „sedmerici“, ki je šla nad Tebe, pokazati vrelec. Sedmerica mu je dala ime Ἀρχέμορος, „prednik v usodi“, ter njemu na čast ustanovila nemejske igre: Tert., Aus.; to ime je dobil tudi vrelec ali reka Largija (Largia), ki jo je Hizipila pokazala sedmerici: Stat.
  • archēōtēs (archīōtēs) -ae, m (gr. ἀρχειώτης) arhivar: Dig.
  • Archesilās -ae, m Arhezila, gl. Arcesilās.
  • archetypus 3 (gr. ἀρχέτυπος) kot prvi narejen, kovan = izviren (o slikah, kipih, spisih idr.): Tert., archetypi Cleanthae Iuv. izvirni kipi stoikov, nugae Mart.; subst. archetypum (archetypon) -ī, n izvirnik, original: Varr., Plin. iun., Macr.
  • archezōstis -tidis, acc. -tim, f (gr. ἀρχέζωστις) = vitis alba (gl. vītis) Plin.
  • Archiās -ae, m (Ἀρχίας) Arhija,

    1. tebanski aristokrat, ki je l.382 špart. vojskovodji Febidi (Φοιβίδας) izdal Kadmejo; kot ptolemarh in načelnik Špartancem naklonjene stranke ga je Pelopida usmrtil: N.

    2. mizar v Rimu, omenjen pri Horaciju, od tod adj. Archiacus 3 arhijski, od Arhije izdelan: lecti H.

    3. A. Licinius Archias Avel Licinij Arhija, gr. pesnik, rojen l.120 v sirski Antiohiji; l.102 je prišel v Rim k Luciju Liciniju Lukulu (od tod njegovo rodbinsko ime Licinius), po čigar posredovanju je l.93 pridobil meščanstvo lukanskega mesta Herakleje in obenem tudi rim. državljanstvo (ker je bila Herakleja v zavezi z Rimom). Ko mu je l.61 neki Gracij v pravdi izpodbijal to pravico, je Ciceron pesnika, svojega prijatelja, uspešno zastopal z znanim govorom Pro Archia poëta: Ci., Q.
  • archiāter , gl. archiātros.
  • archiātria -ae, f (archiāter) dostojanstvo višjega zdravnika: Cod. Th.
  • archiātros (archiātrus) -ī, m, nav. archiāter -trī, m (gr. ἀρχίατρος) prvi zdravnik na ces. dvoru ali kje drugje, višji zdravnik, zasebni (telesni) zdravnik: Aug., Cod. Th., Cass.
  • archiclīnicus -ī, m (gr. ἀρχικλινικός) višji postavljavec mrtvaških odrov, višji mrličar: Mart.
  • Archidēmus -ī, m (Ἀρχίδημος) Arhidem,

    1. iz Tarza, gr. dialektik: Ci.

    2. iz Tral (Trallēs): Ci.
  • archidiācōn -onis, m = archidiāconus: Eccl.
  • archidiāconātus -ūs, m (archidiāconus) višje diakonstvo, naddiakonstvo: Eccl.
  • archidiāconus -ī, m (gr. ἀρχιδιάκονος) višji diakon, naddiakon: Eccl.