Franja

rancēscō -ere (incoh. k rancēre) posta(ja)ti žarek (žaltav), usmraditi (usmrajati) se: Arn.

rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

I. splošno tj. v pravem pomenu

1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

4. occ.
a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

5. metaf.
a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels. —

II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

6. metaf.
a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.

rārē-faciō -facere -fēcī -factum (rārus in facere) taniti, (s)tanjšati, (z)redčiti, razredčiti (razredčevati), (z)rahljati, (raz)rahljati: terram Lucr., ne (sc. lingua) traducta ab aliquo qui in se esset succo rarefaceret Th. Prisc.; v tmezi: quia ni mirum facile omnia circum conlaxat rareque facit lateramina vasis Lucr. (6, 233); pass. rārē-fīō -fierī -factus sum izgubiti (izgubljati) gostost (gostoto), (z)rahljati se, posta(ja)ti rahel, raziti (razhajati) se, ločiti (ločevati) se: Lucr.

rārēscō -ere (incoh. k *rārēre iz rārus)

1. (raz)redčiti se, (s)taniti se, (s)tanjšati se, (z)rahljati se, raztopiti (raztapljati) se, raziti (razhajati) se, razpršiti (razprševati) se, izgubiti (izgubljati) debelino (gostoto, gostost), posta(ja)ti rahel, ohlápniti, ohlapé(va)ti: rarescunt nubila Lucr., rarescit terra calore Lucr., tellus in liquidas rarescit aquas O. se raztopi, rarescunt claustra Pelori V. se odprejo, rarescit multo vulnere miles Sil. vrste se redčijo, sonitus rarescit arenae Pr. pojema.

2. posta(ja)ti redek (pičel, boren), (z)redčiti se, (z)manjšati se, zmanjš(ev)ati se, pojemati: et dubios cernit rarescere montes Lucan., paulatim rarescunt (sc. colles) T., ibis efficit, ut rarescant mortiferae pestes absumptae Amm., venefici, qui tunc rarescebant Amm., ita iustitia rarescet, ita impietas et avaritia crebrescent Lact., quod iustitia rarescit, iniquitas increbrescit Tert.

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

ratiōnālis -e (ratiō)

I. k računom sodeč (spadajoč), računski: officium, officiales pozni Icti.; subst. ratiōnālis -is, m računar, računovodja, blagajnik, zakladnik, zakladničar: Cod. Th., Lamp. idr. —

II.

1. k pameti sodeč, pameti se tičoč, umski, umstven (naspr. irratiōnālis): philosophiae pars rationalis Sen. ph., Q. logika, ars Cels. teoretična medicina, teorija medicine, medici Cels. zdravniki teoretiki; subst.: quaedam rationalia Sen. ph. nekaj logičnega.

2. poseb. s pametjo obdarjen, pameten, razumen, racionálen: animal Sen. ph., Q., natura Sen. ph.; adv. ratiōnāliter razumno, razumsko, pametno, smotrno, preudarno, načrtno, racionálno: Tert., sicut hominem movere rationaliter non potest nisi homo Sen. ph.

2. kot ret. t.t. = ratiōcinātīvus k sklep(anj)u (izvajanju) sodeč, sklepalen, izvajalen, sklep(ov)en, sklepajoč, silogističen: genus (sc. quaestionum) Q., status Q., causa Corn.

rebellatrix -rīcis, f (rebellāre) upornica, vstajnica, odpadnica, puntarka, adj. vojno, sovražnosti (pogosto) obnavljajoča, znova (se) vojskujoča, zmagovalcu se upirajoča, uporn(išk)a, vstajniška, odpadniška: provincia L., Germania O., Isaura enim antehac nimium potens olim subversa ut rebellatrix interniciva Amm.

re-bellis -e (re in bellum) vojno (sovražnosti) ponavljajoč (obnavljajoč) (poseb. proti zmagovalcu), uporen, uporniški, vstajen, vstajniški, puntarski: Aeneadae V., sternet Gallum rebellem V., Numidiae O., regio Cu., rebelles Asiae reliquiae Fl., Dalmatia annos viginti et ducentos rebellis Vell., colonia T., motus Cl.; subst.: rebelles T. vstajniki, uporniki; metaf. upirajoč se, uporen: amor O., flammae rebelles seditione rogi Stat., cervix Cl., Christo rebellis est Aug., rebelles adversus parentem generis humani deum Lact.

re-bellō -āre -āvī -ātum

1. vojno proti zmagovalcu obnoviti (znova začeti), znova vstati (se dvigniti) zoper zmagovalca, znova se upreti (upirati) komu, čemu, zoper koga, kaj, (s)puntati se, znova se vojskovati, znova se bojevati, napasti koga z vojsko, z vojsko se dvigniti nad koga: Hirt. idr., Veliterni totiens rebellaverunt L., gravius rebellare L. z večjo silo, resneje, Volsci rebellarunt L., pacatas incitare ad rebellandum L. na vstajo, k vstaji, rebellare contra ali adversus aliquem: Eutr., Vulg., crebrius Suet.; z dat.: diabolo Iulianus ap. Aug.; pesn. metaf. obnoviti boj: tauro mutatus membra rebello O.

2. pren.
a) upreti (upirati) se: rebellat saepe humor Plin., cito rebellat affectus Sen. ph., rebellat pudor Sen. tr.
b) zopet (spet) priti (prihajati) na dan, zopet se prikaz(ov)ati, zopet se pojaviti (pojavljati): vitia rebellant Plin.

re-bītō -ere = redeo vrniti se: si non rebitas, hu[i]c ut viginti minas dem pro te Pl., et mea opera, si hinc rebito, faciam ut faciat facilius Pl., at unum hoc quaeso, si huc rebitet Philocrates, ut mi eius facias conveniundi copiam Pl.

re-boō -āre (hibrid. re in gr. βοᾶν)

1. mrmrati, godrnjati, (za)renčati, (za)tuliti na koga: reboatque ursa superba lupis Val. Fl., per depasta buceta reboantes Sid.

2. odmevati, odjekniti (odjekati), oglasiti (oglašati) se, odz(i)vati se, razlegniti se, razleči (razlegati) se: reboant silvaeque et longus Olympus V., ubi tympana reboant Cat.; z acc.: nec citharae reboant laqueata tecta Lucr. citre poskrbijo, da odmeva obokan strop = po obokanem stropu se odbija (odmeva) glas citer; toda: reboat raucum regio … bombum Lucr. okolica odmeva od … , po okolici se razlega …

re-bulliō -īre -īvī (-iī) -ītum (re in bullīre)

1. intr. vreti, klokotati, brbotati, peniti se, vrvrati, hahljati: concurrit unus e cella vinaria nuntians omne vinum, quod olim diffusum fuerat, in omnibus doliis ferventi calore et prorsus ut igne copioso subdito rebullire Ap.

2. trans. (iz)liti, izli(va)ti, zliti (zlivati), izpustiti (izpuščati), iztočiti (iztakati): cum ille impetu teli praesecatā gulā vocem, immo stridorem incertum per vulnus effunderet et spiritum rebulliret Ap., casu scilicet pessumo lucerna fervens oleum rebullivit in eius umerum Ap.

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.

re-calēscō -ere -caluī (incoh. k recalēre) zopet (spet) se ogreti, znova se otopliti, zopet (spet, znova) posta(ja)ti topel (vroč, gorek, gorak): cum (sc. corpora) motu atque exercitatione recalescunt Ci.; pren.: mens recalescit O., cineres Thessalici incendii (= proelii) recaluere Fl., recalescere ex integro Plin. iun.

re-candēscō -ere -canduī (incoh. k (re)candēre)

1. belo se (zopet, spet) zapeniti (razpeniti), zopet zabeleti od pen: unda O. se belo zapeni (razpeni), zažene bele pene.

2. metaf. zopet (znova, spet) se razbeliti, zopet (znova, spet) belo zažareti, zopet (znova, spet) se belo zažariti (razžariti): solibus aetheriis altoque recanduit aestu (sc. tellus) O.; pren. (zopet, znova) vneti se, razvne(ma)ti: ira recanduit O., et rubuere genae totoque recanduit ore O.

re-cantō -āre (re in cantāre)

I. intr. odmevati, oglašati se, odjekniti (odjekati): nusquam Graecula quod recantat echo Mart. —

II. trans.

1. pojoč ponoviti (ponavljati), znova odpeti: saepius nobis iste versiculus recantandus est Ambr.

2. odčarati, razčarati, s čaranjem pregnati (odpraviti): nulla recantatas deponent pectora curas O.

3. preklicati: recantata opprobria H. (prim. gr. παλινῳδεῖν).

re-cēdō -ere -cessī -cessum (re in cēdere)

I. s polnim pomenom praep. iti nazaj, oditi, umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, odstopiti (odstopati), (od)jenjati (naspr. accedere): Ca. fr., Pl., Cu., Plin., Plin. iun., Q. idr., quantum a conspectu suorum recesserint N., nebulas recedere iussit O., Aulesten proterret equo, ruit ille recedens V.; izhodišče z abl.: thalamoque recessit O.; abl. pojasnjen s praep.: hostes ex eo loco recesserunt C., a Mutina recedere Ci., de medio recedere Ci.; smer: recedere in tergum V. nazaj, in castra Corneliana C.; metaf.: anni venientes et recedentes H., studia … in conventus scholarum recesserunt Q., (sc. sagitta flammis) consumpta recessit in ventos V. je prešla v zrak (dim), illae undae comitiorum … ut ad alios accedant, ab aliis autem recedant Ci.; occ.

1. (o krajih in vodovju) umakniti (umikati) se, odmakniti (odmikati) se, izginiti (izginjati, izginevati): O., Cu., Cat., Plin., Plin. iun., Sen. ph., Sil., Stat., Val. Fl. idr., provehimur portu terraeque recedunt V., Anchisae domus recessit arboribus obtecta V.

2. umakniti se v spalnico, iti spat: Petr., iamque recessurae viridi de stipite factas admorunt oculis usque sub ora faces O.

3. (v slikarstvu) stopiti (stopati) v ozadje, izgubiti (izgubljati) se v ozadju: pictor vi artis suae efficit, ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q.

4. (o telesnih delih) izgubiti se, skriti se, upasti: venter recessit Plin. iun. —

II. z zabrisanim pomenom praep.

1. ločiti (ločevati) se, oditi (odhajati), oddaljiti (oddaljevati) se, zapustiti (zapuščati), izginiti (izginjati, izginevati), jenjati (jenjevati), pojenjati (pojenjevati, pojenjavati), odjenjati (odjenjevati, odjenjavati): Pl., Plin., Stat., Lucan., Cels. idr., nec vero a stabulis pluviā impendente recedunt longius (sc. apes) V., caput (e) cervice recedit O. se loči od vratu, penitus a natura recedere Ci., a conspectu suorum recedere N. izginiti spred oči, in ventos vita ali anima recessit V. je izginilo (izginila), maris ira recessit V. je prešla, se je polegla, se je unesla, recedere a iudicio Q., nomen („hostis“) a peregrino recessit Ci. je zapustilo (= izgubilo) pomen „tujec“, recedere ab usitata consuetudine Ci. ali ab usu cotidiano Q. razlikovati se od ustaljene navade, ne ujemati (skladati) se z ustaljeno rabo; s samim abl.: sic numquam corde recedit nata tuo Stat.

2. metaf. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu, odreči (odrekati) se čemu, opustiti (opuščati) kaj: ab institutis superiorum, ab iure, ab legibus, ab consuetudine Ci., a caritate patriae N., recessimus (recessum est) ab armis Ci. položiti (odložiti) orožje, ab oppugnatione C., a vita Ci. iti s tega sveta = zadati si smrt, umreti, narediti samomor, a iudicio Q.; abs.: recessit Licinianus Plin. iun. je odstopil, se je umaknil (kot zagovornik) = se je izognil zagovoru (zagovorništvu), cum res (imetje, premoženje) ab eo, quicum contraxisset, recessisset et ad heredem pervenisset Ci. uide, gre komu v izgubo, propade, se izgubi, sive remanserit (sc. praedium) penes emptorem sive recesserit Icti. — Od tod adj. pt. pf. recēssus 3 nazaj pomaknjen, odmaknjen, nazaj potisnjen, oddaljen: scaena recessior Vitr.

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.

re-cēnseō -ēre -cēnsuī -cēnsum in -cēnsītum (re in cēnsēre)

1. pazljivo (pozorno, natančno, temeljito) si ogledati (ogledovati), pregledati (pregledovati), se razgledati (razgledovati), prešte(va)ti
a) kot voj. t.t. (o poveljniku): C., exercitum, legiones L., captivos praedamque recensere L., haec (sc. peditum milia CCXL) in Aeduorum finibus recensebatur numerusque inibatur C., biduo acceptam cladem recensere L.
b) kot držpr. t.t. (o cenzorju): equites (viteze) recensere L., qui recensiti non essent Suet. ki bi še ne bili po cenzusu vpisani v imenik (prejemnikov žita na javne stroške).
c) kot ekonomski t.t. (o gospodarju): pecus et familiam recensere Col., vestem servitiorum et ferramenta bis singulis mensibus recensere Col., vellera ad numerum pecoris recensere Col.; tudi splošno: captivos ordine pisces recensere O.

2. metaf. pregledati (pregledovati) =
a) (v mislih, v duhu) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati) o čem, pregledati (pregledovati), iti skozi kaj: omnem suorum numerum carosque nepotes fataque fortunasque virūm V., ab initio loca haec recensere Q., cum animo suo memoriam alicuius Min.
b) (z besedami) pregledati (pregledovati) = našte(va)ti: fortia facta recensere O., haec Ap.; abs.: referente alio … ipso … recensente Plin. iun.
c) (kritično) presoditi (presojati), pretres(a)ti, oceniti (ocenjevati): ut (sc. poëmata) post recenserentur Gell.
d) pesn. preteči (pretekati), preiti (prehajati): signa recensuerat bis sol sua O.

Opomba: Pt. pf. recēnsītus: Aug., Cl., Front., Prud., Tert.

recentor -ārī (recēns) obnavljati (prenavljati) se, pomlajati se: Matius ap. Non., Cn. Matius, vir eruditus, in mimiambis suis non absurde neque absone finxit recentatur pro eo, quod Graeci dicunt ἀνανεοῦται, id est „denuo nascitur atque iterum fit recens“ Gell., versus, in quibus hoc verbum est, hi sunt: iam iam albicascit Phoebus et recentatur commune lumen hominibus voluptatis Matius ap. Gell.