Franja

saeculum (sēculum) in sinkop. stlat., pesn. in poznolat. saeclum (sēclum) -ī, n (iz indoev. *səitlom iz indoev. kor. *sē(i)- sejati; prim. lat. serere sejati, sl. sejati, got. manaseþs „setev človeštva“, človeštvo)

1. rod, zarod: muliebre saeclum LUCR., cupide generatim saecla propagant LUCR.; o živalih: saecla animantum, ferarum, pavonum, cornicum LUCR.; o sencah v podzemlju: totisque exspectent saecula ripis STAT.

2. = gr. γενεά povprečna doba enega človeškega rodu (pri starodavnikih = 33,3 leta), človeško obdobje, človeška doba, človeški vek, era, rod, generacija: multa saecula hominum CI., cum ex hac parte saecula plura numerentur quam ex illa anni L., magnus saeclorum ordo V., cornix novem saecula passa (doživevša, preživevša) O., aetates non annis, sed saeculis scimus esse disiunctas HIER.

3. meton. obdobje, doba, čas = v določeni dobi živeči človeški rod: huius saeculi licentia CI., nostri infamia saecli O., fecunda culpae saecula H., saeculum aureum SEN. RH., SEN. PH., LAMP., LACT., Augustus aurea condet saecula Latio V., aurea sunt vere nunc saecula O., saeculum aëneum SERV., saeculum ferreum L., saecula ferrea TIB.; poseb. (ret.) obdobje, doba = vladarsko obdobje, vladarstvo, obdobje (doba, čas) vladavine kakega cesarja: saeculum felicissimum SEN. PH., tristissimum saeculum PLIN. IUN., beatissimi saeculi ortu Nerva res dissociabiles miscuit T.; occ.
a) doba glede na šege in mišljenje v njej živečih ljudi, čàs, čási, duh časa, dnevna moda, navada, običaj: aspera saecula mitescent V., impia aeternam timuerunt saecula noctem V., nec corrumpere aut corrumpi saeculum vocatur T.
b) zemeljsko (tuzemsko) življenje, časnost, začasnost, minljivost, posvetno življenje, posvetnost: PRUD., COD. I.; o nraveh in načinu življenja nevernih: videmus etiam saeculi (po nekaterih izdajah saecularia) exempla TERT.

4. najdaljša doba življenja, stoletje, vek: saeclum spatium annorum centum vocarunt VARR., duobus prope saeculis ante CI., multis post saeculis CI., saeculo festas referente luces H.; sinekdoha stoletje, vek = dolga (nedoločena) doba, dolga vrsta let: aliquot saeculis post CI., multa, plurima, sescenta saecula CI., in tot saeculis L., sint Albani per saecula reges V., egregia per saecula gens V., tarda gelu saeclisque effeta senectus V., per saecula nulla tacetur O., longo putidam saeculo H., saeculi res in unum diem cumulavit CU., vir saeculorum memoriā dignus Q., facto in saecula ituro SIL. ki bo prišlo do poznih (prihodnjih) stoletij = ki ga bodo slavili še v poznih (prihodnjih) stoletjih, ibit in saecula fuisse principem PLIN. IUN. ohranilo se bo do poznih vekov, ohranilo se bo še stoletja, in famam et saecula mitti LUCAN.; meton. stoletje, vek = ljudje ali človeštvo kakega stoletja (obdobja, dobe, veka): apud saeculum prius TER., saeculorum reliquorum iudicium CI., dicent haec plenius futura saecula Q., animus de saeculo querens SEN. PH.

salārius 3 (sāl) sol zadevajoč, soli se tičoč, s soljo povezan, solen: annona L. letni dohodek od prodaje soli (od solnega monopola, od solnega samotrštva), Salaria via (nom. propr.): VARR., L., PLIN., SUET., T., EUTR., P. F. ali samo Salāria -ae, f: CI., MART. Solna cesta ob levem Tiberinem bregu, ki je vodila iz Rima od Kolinskih vrat v Reate (tako imenovana, ker so po njej Sabinci hodili po sol v soline pri Ostiji). Subst.

1. salārius -iī, m trgovec s slanimi ribami: MART.

2. Salāria -ae, f, gl. zgoraj.

3. salārium -iī, n pravzaprav obrok soli, solni dodatek (pridatek), solni deputat, ki so ga dobivali vojaki, pa tudi uradniki s svojim spremstvom na potovanju ali v provinci: PLIN.; pozneje se je ta obrok nadomeščal z gotovino; od tod salārium -ii, n mezda, plača, plačilo, nagrada, dnevnice: PLIN. IUN. idr., tribunorum militarium salaria PLIN., salarium ... Agricolae non dedit (sc. Domitianus) T., comites peregrinationum ... numquam salario, cibariis tantum sustentavit (sc. Tiberius) SUET.; šalj. = cena recta pravi obed, prava pojedina, prava gostija (gostba): MART.; occ. častno plačilo, častna nagrada
a) sodnikom: SEN. PH.
b) zdravniku: DIG., LAMP.
c) računovodju: SID.; annuum salarium ICTI. letna plača, letnina, salaria annua LACT. letnina ubožniških senatorjev.

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

salīnus 3 (sāl) solen, s soljo povezan, k soli sodeč, na sol se nanašajoč; od tod subst.

1. salīnum -ī, n (sc. vās) solníca, solník, solnják: PL., L., H., PERS., PLIN., STAT., VAL. MAX., ARN. – Heterocl. pl. salīnī -ōrum, m: VARR. AP. NON.

2. salīnae -ārum, f (sc. fodīnae) solna jama, solni rudnik, rudnik soli, nahajališče soli, solíšče, ležišče soli, sólnik, solína: CI., C., AUCT. B. AFR., COL., PLIN., Romanae salinae (tudi samo salinae) L. rimske soline (pri Ostiji); v šalj. dvoumju s sales (dovtipne domislice, dovtipi): parum diligenter possessio salinarum mearum a te procuratore defenditur CI. EP. – Kot krajevni nom. propr. Salīnae -ārum, f Salíne = Solíne, Solíšča v Rimu pri vratih, imenovanih porta Trigemina: solo aequata omnia inter Salinas et portam Carmentalem L.

salīva -ae, f

1. slina v ustih: CAT., LUCR., PERS., COL., SEN. PH., IUV. idr., saliva ieiuna PLIN., VEG. ali saliva virgo TERT. tešča slina, slina na tešče (baje dobra zoper strup in čarovnije), arcanae salivae PR. čarovnija s slinami, salivam ciere PLIN. delati slino, unā salivā omnia continuare HIER. v eni sapi nadaljevati (pri čemer se iz ust cedijo sline).

2. meton.
a) slast do česa, poželenje, poželjivost, pohlep, sla, močna želja, apetit: mercurialis PERS. želja po dobičku, Aetna salivam tibi movet SEN. PH. Etna ti dela sline, ob Etni se ti cedijo sline = Etna ti vzbuja željo opisati jo, quidquid ad salivam facit (sc. vinum) PETR.
b) okus, poseb. vina: turdarum PERS., Mithymnaci meri PR., sua cuique vino saliva innocentissima est PLIN.

3. metaf. slinasta mokrota (moča, tekočina), sluz: cochlearum, ostrearum, lacrimationum PLIN., siderum saliva PLIN. (o medu).

Sallentīnus (Salentīnus) 3 salentínski = k okolici Tarenta spadajoč: CA., VARR., S. AP. SERV., O., MEL., SIL., campi V., ager L., oppidum (= Egnatia) PLIN.; subst.

1. Salentīnum -ī, m Salentínsko (ozemlje): PLIN.

2. Sallentīnī (Sālentīnī) -ōrum, m Salentín(c)i, ljudstvo, ki je živelo v južni Kalabriji okrog rta Japigij jugovzhodno od Tarenta: L., MEL., PLIN.; meton. in Sallentinis VARR., CI., L., FRONT. pri Salentincih = na salentinskem ozemlju.

Sallustius (Sālustius) 3 Salústij(ev), ime rimskega plebejskega rodu, od katerega so poseb. znani

1. C. Sallustius Crispus Gaj Salustij Krisp, rojen l. 86 v Amiternu na Sabinskem, v mladih dneh razvpit potratnež in razkošnež, kot tribunus plebis l. 52 Ciceronov nasprotnik v Milonovi pravdi, privrženec Julija Cezarja. Ta mu je l. 49 vrnil senatorsko čast, potem ko ga je bil cenzor Apij Klavdij Pulher l. 50 izključil iz senata, menda zaradi njegovega nemoralnega življenja, dejansko pa iz političnih vzrokov. Leta 47 je bil propretor v Afriki, pozneje prokonzul v Numidiji, kjer je tako obogatel, da je po vrnitvi v Rim s pridobljenim bogastvom dal na vrtnem griču (collis hortorum) pri Solnih vratih (porta Salaria) zasaditi krasne vrtove, po njem imenovane horti Sallustiani, in zgraditi forum Sallustianum. Ko so ga Numidijci obtožili izsiljevanja, se je obsodbe rešil s Cezarjevo pomočjo. Po Cezarjevi smrti se je posvetil zgolj zgodovinopisju in izdal dela Bellum Catilinae, Bellum Iugurthinum in Historiae; zadnje delo, ki obsega pet knjig, se je ohranilo le v odlomkih. Umrl je l. 35: AUCT. B. AFR., Q., T., MART., GELL. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev, Salustija (objektni gen.), salustijánski: horti PLIN., T., sententia SEN. RH., brevitas Q., lectio GELL. Salustija (= Salustijevih spisov); subst. Sallustiānus -ī, m salústijevec, salustijánec, posnemovalec Salústija: SEN. PH.; od tod adv. Sallustiānē po salústijevsko (salustijánsko), po Salústijevo = po navadi salústijevcev (salustijáncev): PRISC.

2. Sallustius Crispus Salustij Krisp, pranečak prejšnjega in posinovljenec, v mladosti zloglasen zapravljivec in pohotnež, pozneje izvrsten trgovec, zelo darežljiv in ljubitelj lepega; vir njegovega bogastva so bili donosni rudniki in lepa posestva. Imel je velik vpliv pri cesarjih Avgustu in Tiberiju, umrl pa je l. 20. po Kr.: H., SEN. PH., T. Od tod adj. Sallustiānus (Sālustiānus) 3 Salústijev: aes Sallustianum PLIN. pridobivan(a) v Salustijevih rudnikih.

3. Cn. Sallustius Gnej Salustij, prijatelj Cicerona, s katerim je šel skupaj v pregnanstvo: CI. EP.

Sallūviī (Sālūviī) -ōrum in -ûm, m Salúvijci, ligur(ij)sko pleme v južni Galiji (v današnji Provansi (Provence)): L., FL., PLIN. (pri katerem najdemo v nekaterih izdajah na dveh mestih Sallui Salúvci).

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salūtātiō -ōnis, f (salūtō -are)

1. pozdràv, pozdrávljanje, pozdravilo: quis denique communi salutatione dignum putet CI., armis demissis salutationem more militari facere AUCT. B. AFR. pozdraviti po vojaško (po vojaški navadi), po vojaško izkazati čast, inter exercitus salutationem factam (sc. esse) L. da sta se vojski po vojaško pozdravili, salutationem reddere T. vrniti (vračati) pozdrav, odzdraviti (odzdravljati), mutuā salutatione factā CU. ali salutatione acceptā ac redditā MACR. po medsebojnem (obojestranskem) pozdravu; o pis(me)nem pozdravu: mihi potuit esse ... gravior ulla salutatio CI.

2. occ.
a) pozdravljanje kakega imenitnika na njegovem domu, obisk (obiski), poklòn (poklóni), poklonitev, poklanjanje, izkaz (izkazovanje) spoštovanja (časti), državniški obisk, uradni obisk, vljudnostni obisk: dare se salutationi amicorum CI. EP., ubi salutatio defluxit CI. EP., salutationes matutinae SEN. PH., per diversas domos salutationem meritoriam circumferre SEN. PH.; o obiskih in zaslišanjih pri cesarju: nec tuas salutationes fuga et vastitas sequitur PLIN. IUN., promiscuis salutationibus admittebat (sc. Augustus) et plebem SUET., opperientes salutationem Caesaris GELL.
b) (o pozdravljanju = čaščenju božanstev v njihovih svetiščih) pozdràv, pozdrávljanje, čaščenje, izkazovanje časti, molitev (molitve): in conspectu salutationes facere VITR. opravljati svoje molitve, deae perfectis salutationibus AP. po končanih molitvah na čast boginji.

salūtātor -ōris, m (salūtō -āre) pozdravljalec, pozdravitelj: STAT.; occ. obiskovalec, poklanj(ev)alec, izkazovalec spoštovanja, vljudnostni obiskovalec, posetnik zjutraj pri imenitnežih: Q. CI., COL., SUET., MART., IUV.

salūtō -āre -āvī -ātum (salūs)

1. pozdraviti (pozdravljati): PL., TER. idr., salutare benigne, comiter appellare unumquemque CI., Tironem saluta nostris verbis (v našem imenu) CI. EP., quis te ex hac tanta frequentia ... salutavit? CI., plebem adulari, salutare L., salutatum vult te mea littera (pismo) O., Italiam laeto socii clamore salutant V., salutare agros, templa O., verbis meis (v mojem imenu) loca grata saluta O., salutanti mutuam salutationem reddere SEN. PH. odzdraviti, odzdravljati, cur sternuentes salutamus PLIN. kličemo kihajočim „na zdravje“.

2. (z dvojnim acc.) koga kot kaj pozdraviti (pozdravljati), pozdravljajoč imenovati ga kaj, nasloviti (naslavljati), nagovoriti (nagovarjati) koga s čim (kako): SUET., AMM. idr., aliquem regem L., aliquem imperatorem T., aliquem dominum regemque IUV.; v pass.: ita (= imperatorem) se postea salutari passus C., poëta salutor H.

3. occ.
a) pokloniti (poklanjati) se komu, obiskati (obiskovati, obiskavati) koga, hoditi, zahajati h komu, da se mu pokloniš, ga pozdraviš, mu izkažeš spoštovanje (poseb. o varovancih (klientih), ki so se hodili ob jutrih poklanjat svojim zaščitnikom (patronom)): PLIN. IUN. idr., venit salutandi causā CI. EP., quos ad me mane salutatum miseras CI., honorabile est salutari CI., salutatum introire S., mane salutatum domus vomit undam V., mihi ... salutandi plures H., poseb. o jutranjih obiskih pri cesarjih: PLIN. IUN., SUET., GELL. idr., agmina salutantium T.
b) (božanstvom ali svetim stvarem) izkázati (izkaz(ov)áti) čast (spoštovanje): PL., TER., MART. idr., cum deos salutatum aliqui venerint CI., salutare deos, numen O., augurium V. veselo pozdraviti (pozdravljati), blago spreje(ma)ti.
c) redko = poslavljajoč se pozdraviti (pozdravljati), (za)klicati „zbogom“, posloviti (poslavljati) se od koga, česa: etiam nunc saluto te, priusquam eo PL., puppim de rupe salutant STAT.

salveō -ēre (salvus)

1. biti zdrav, dobro se imeti, „zdravstvovati“; večinoma le kot pozdrav v imper. salvē, salvēte, salvētō in v fut. salvēbis bodi zdràv (zdráva)!, bodite zdravi!, na zdravje!, zdravo!, zdravstvuj(te)!, pozdravljen (pozdravljena) bodi!, pozdravljeni bodite!, blagor ti (vam) (bodi)!, bog te (vas) sprejmi!, dobrodošel (dobrodošla, dobrodošli)!, (na cesarskem dvoru) dobro jutro!, dober dan! (za „dober večer!“ so uporabljali ave ali vale): salvete, inquam PL., salve, adulescens. Et tu multum (lepo) salveto, adulescentula PL., o bone custos, salve TER., salvebis a meo Cicerone CI. EP. moj Ciceron (moj sin) te pozdravlja, se ti priporoča, morem ... obstinatissime retinuit, ut liberti servique bis die frequentes adessent et mane salvere (dobro jutro!), vesperi valere (dober večer!) sibi dicerent SUET.; v besedni igri: salve. Salvere me iubes, quoi tu abiens adfers morbum? PL., salve. Egon salva sim, quae siti sicca sum? PL., salve. Satis mihi est tuae salutis, nihil moror, non salveo PL.; pri slovesni omembi kakega božanstva, imenitne osebe ali reči: salve, vera Iovis proles V., salve, o venusta Sirmio CAT., salve, cura deûm TIB., salve, parens frugum, Saturnia tellus V., grata testudo Iovis, o laborum dulce lenimen medicumque, salve rite vocanti! H., salve, laeta dies O.; iron.: salvete, fures PL.; v inf., odvisnem od iubere = da(ja)ti ali pustiti koga pozdraviti, poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), (za)želeti komu zdravje ali dobro, pozdraviti (pozdravljati) koga: iusseram salvere te PL., Dionysium velim salvere iubeas CI. EP. pozdravi mi, prosim Dionizija, regem parentemque urbis Romanae omnes salvere iubent L., prior salvere iubet H.

2.
a) redno pri poslavljanju =) bodi (mi) zdràv (zdráva)!, bodite (mi) zdravi!, zdràv (zdráva) ostani!, zdravi ostani(te)!, bog te (vas) obvaruj!, zbogom!: salve atque vale PL., salve, vale CI. EP.; pri poslavljanju od umrlih: VARR. AP. SERV., salve aeternum mihi V., salvete cineres umbraeque paternae V., salve supremam supremumque vale STAT.
b) (pri kihanju) salvere iubere aliquem (za)klicati komu „na zdravje“: salvere Githona iubet PETR.

Salvius 3 Sálvij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je M. Salvius Otho Mark Salvij Oto(n), rojen l. 23 po Kr., Neronov vrstnik, ki je dal umoriti cesarja Galbo in je sam zasedel cesarski prestol, vendar le za kratek čas; po bitki pri Bedrijaku je 16. aprila l. 69 po Kr. naredil samomor: SUET.

salvō -āre -āvī -ātum (salvus)

1. rešiti (reševati), odrešiti (odreševati), ote(ma)ti (otevati): VULG., ECCL.

2. držati se česa, ohraniti (ohranjati, ohranjevati) kaj, vztrajati pri čem: salvatur unitas, salvatur unus AUG.

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sambūca -ae, f (tuj. σαμβύκη) sambúka

1. neko trioglato strunsko glasbilo, podobno harfi, morda nekakšna harfa: PL., PERS., VITR., SCIPIO AFRICANUS AP. MACR., ISID., P. F.

2. temu glasbilu podobna vojaška naprava, ki so jo uporabljali pri obleganju, dvižni (vzdižni, pridvižni) most, most na kolesih: VITR., VEG., P. F.

Samē -ēs, f (Σάμη, pri HOM. Σάμος) Sáma, staro ime jonskega otoka Kefalenija in njenega istoimenskega glavnega mesta (zdaj Kefalonija): V., O., SIL., MEL. (ki trdi, da je Sama otok blizu otoka Cefalenija; mesto omenja: L.). – Pesn. soobl. Samos (Samus) -ī, f (Σάμος) Sámos: O., AUS. – Od tod preb. Samaeī -ōrum, m Samájci, Samošáni (Sámošani): L.