Franja

sȳcophanta (sūcophanta) -ae, m (tuj. συκοφάντης iz gr. σῦκον figa, smokva in φαίνω naznanjam, razkrivam) sikofánt = „ovajalec smokev“, „ovaduh tihotapcev smokev“ (tistih, ki proti prepovedi izvažajo smokve iz Atike). Beseda je menda nastala v času Solonove zakonodaje. Na področju poljedelstva je Solon od pridelkov dovolil tujcem prodajati samo olje, izvoz drugega blaga pa je prepovedal. Določil je, naj arhont kršitelje prekolne, če pa tega ni storil, je moral sam v državno blagajno plačati 100 drahem (ta zakon je bil napisan na prvi tabli Solonovega zakonika). Verjetno je bil prepovedan tudi izvoz smokev in ovaduhov, ki so prijavljali tihotapce, se je oprijel naziv „sikofanti“. Od tod

1. dobičkaželjen tožnik, spletkarski (kovaren, rovarski) obtoževalec ali obrekovalec, spletkar, kovarnik, rovar, slepar, lopov, baraba, intrigant, obrekovalec: Pl., Ter., Gell. idr.

2. metaf. včasih = zvijačen priliznjenec (prilizovalec), prislinjenec, zajedalec (zajedavec), parazit: Prud., nimis hic scitust (= scitus est) sycophanta Pl., tum sycophantae … plurumei (= plurimi) in hac urbe habitant Pl.

Syēnē -ēs, f (Συήνη) Siéna, najjužnejše mesto v Zgornjem Egiptu; slovelo je po rdečem granitu (zrnjaku): O., Lucan., Mel., Plin., Mart.; pesn. meton. = rdeči granit, starejše rdeči zrnjak: hic multa Syene Stat. Od tod subst. Syēnītēs -ae, m Sienít, Siénec, kot adj. siénski, iz Siéne (izhajajoč): Syenites, genitus Metione, Phorbas O., Syenites (syenites) lapis Plin. rdeči granit (zrnjak), iz katerega so klesali egiptovske obeliske; subst. pl. Syēnītae -ārum, m Sieníti, Siénci, preb. Siene: Plin.

synochītis -tidis, f (tuj. συνοχῖτις) sinohítida (sinohitíd), nam neznan dragulj, s katerim so baje lahko zaklinjali duhove: anancitide in hydromantia dicunt evocari imagines deorum, synochitide teneri umbras inferum evocatas Plin. — Pozna soobl. synochītida -ae, f: Isid.

synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)

1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.

2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart.

syntonum -ī, n (tuj. σύντονον) = scabellum taktni podplat = koturnu podoben lesen podplat, s katerim so udarjali takt piskači, ki so spremljali mimične plese na odru: lascivissimis syntonorum modis saltat Q.

Syrācūsae -ārum, f (Συρακοῦσαι) Sirakúze, glavno mesto Sicilije, ki so ga l. 735 ustanovili Korintčani pod Arhijevim (Archias) vodstvom, rodno mesto Arhimeda in Teokrita (zdaj Siracusa): Ci., L., N., O., Mel., Plin., Sil., Vell., Tert., Aus. (ki meri Syràcūsae). Od tod adj.

1. Syrācūsānus 3 sirakúški, sirakužánski (sirakúžanski): Plin., conventus, lautumiae, mensae Ci.; subst. Syrācūsānus -ī, m Sirakúžan (Sirakužán): Pl.; pogosteje pl. Syrācūsānī -ōrum, m Sirakúžani (Sirakužáni), Sirakúzijci, preb. Sirakuz: Ci., L.

2. Syrācūsius 3 (Συρακοῦσιος) sirakúški, sirakúzijski: mensae Ci.; subst. Syrācūsiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakúzijci, Sirakúžani (Sirakužáni): Plin., Prisc.

3. Syrācosius 3 sirakóški, sirakózijski, iz Sirakúz izvirajoč (prihajajoč): Dio, Hicetus Ci., versus V., ars, poëta, urbs O., senex (= Archimedes) Cl.; subst. Syrācosiī -ōrum, m = Syrācūsānī Sirakózijci, Sirakóžani (Sirakožáni): Ci.

Syrī -ōrum, m (Σύροι) Sír(ij)ci, preb. Sirije: Pl., Ci., L., O. idr.; Syri venales Ci. (o sužnjih). Od tod

I. adj.

1. Syrus 3 sír(ij)ski: merx, vina H., lagoena Mart., sermo Eccl., Vop.; subst. Syrus -ī, m Sír(ij)ec, ime Aktajonovega psa: Hyg.

2. Syrius 3 (Σύριος) sír(ij)ski: pira V., Col., nardus Pr., munus Pr. nardno olje, ros Tib. nardno mazilo (nardna dragomast), lilinum, oleum, triticum Plin., Syrii tumores Mart., dea Suet., Ap., Fl., Hyg. sirska; menda gre za boginjo Atargatida (Atargatis, Ατάργατις), ki so jo Grki istovetili z Derketo (Dercetō, Δερκετώ) in častili kot mater vseh živečih; Rimljani so je istovetili zdaj z Junono, zdaj z Venero. — Od tod subst.
a) Syria -ae, f (Συρία) α) Sírija, pokrajina v Mali Aziji, ki je mejila na severu s Kapadokijo, na zahodu s Palestino, Fenicijo, Sredozemskim morjem in Kilikijo, na vzhodu z Mezopotamijo (Evfratom) in Arabijo, na jugu s Fenicijo: Ci., Cu., Mel., Plin. β) v širšem pomenu sírsko kraljestvo (dinastije Selevkidov), ki je vključevalo Sirijo, Babilonijo, Fenicijo in Palestino: Ci., Cu., T.; v pl. = sírske dežele, sírske pokrajine: Cat., Mel., Ulp. (Dig.). γ) = Asírija: Suet., Sardanapalli, opulentissimi Syriae regis Ci., Syriae regem Babylone regnantem hoc opus esse molitum memoriae proditum est Cu.
b) Syriī -ōrum, m Sír(ij)ci: Iust.
c) syrium -iī, n sír(ij)ski lilijev sok: Plin.

3. Syriacus 3 (Συριακός) sír(ij)ski: publicani Ci. ki (dobro) kupčujejo (trgujejo) v Siriji, nomen Varr., boves Plin., expeditio Suet. v Sirijo, bellum Fl., cultus Lamp.; adv. Syriacē: loqui Vulg.

4. Syriāticus 3 sír(ij)ski: Ulp. (Dig.), Fr. —

II. subst.
a) Syriscus -ī, m (Συρίσκος, demin. Σύρος) Sirísk = Sír(ij)ček, Sír(ij)ec, Sírče α) kot moško lastno ime: Mart., Aus. β) zaničlj. ali ljubkovalno suženjsko ime Syrus: Ter.
b) Syrisca -ae, f (Συρίσκα, demin. Σύρα) Siríska, Sír(ij)ka, žensko lastno ime: Ps.-V. (Copa).

Opomba: V nekaterih (celo najboljših) rokopisih najdemo tudi zapisa Suri, Suria.

sȳringotomium -iī, n (tuj. συριγγοτόμιον) fistuloreznik (starejše pijavkoreznik), kirurški instrument, s katerim so rezali fistule: P. Veg.

sȳrinx -ingis, acc. -inga, f (tuj. σῦριγξ)

1. trst; od tod kot nom. propr. Sȳrinx Sirínga, nimfa, ki jo je ljubil Pan; njene sestre so jo spremenile v trst: O. (= Canna dea Ap.). Soobl. sȳringa -ae, f
a) trst, kot medic. t.t. α) trst za vbrizgavanje in meton. vbrizgavanje: P. Veg. β) fistula, votel tvor: Plin. Val., Th. Prisc.; enako tudi v soobl. sȳringia -ae, f: Plin. Val. in sȳringiō -ōnis, f: Plin. Val.
b) kot nom. propr. Sȳringa -ae, f Sirínga = Sȳrinx: Serv.

2. pl. sȳringēs -um, f (pod)zemeljske razpoke ali votline, starejše póčenice: Amm.

syrma -atis, n (tuj. σύρμα)

1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.

2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.

T, devetnajsta črka latinske abecede. Sorodna je in tudi zamenjuje se:
a) s črko b, npr.: libra iz λίτρα;
b) s p: pavus ali pavo iz ταώς, studium iz σπουδή,
c) tudi z drugimi črkami (s c, d, l, r, s). Aspirirani t so začeli izgovarjali šele v Ciceronovem času, npr. v besedah Cethegus, Carthago; na starejših spomenikih (columna rostrata) se uporablja še sam t, npr. Cartaciniensis. Pred s se t priliči: quassi iz quatsi, missus iz mitsus, fassus iz fatsus. Ti pred vokalom se je v poznejšem obdobju izgovarjal kot ci. Kot kratica je T. = Titus; Ti. = Tiberius; T. F. = testamenti formula; T. (v predpisih pod starimi senatskimi sklepi) ali Tr. ali T. P. = tribunus plebis; T. P. = tribunicia potestas.

tabella -ae, f (demin. k tabula)

1. deščica, plošča, ploščica, tablica: Plin. idr., heu quantum fati parva tabella tulit O. (deska, na kateri sta bila izpostavljena Romul in Rem), tabella liminis Cat.; pistor struit multiplices tabellas Mart. kolačne krožce, plasti peciva, rezine peciva.

2. occ.
a) pahljača: quos (sc. ventos) faciat nostrā mota tabella manu O.
b) igralna deska (deščica): parva tabella capit ternos utrimque lapillos O., ternis instructa tabella lapillis O.
c) slika, sličica: Ci. ep., O., Plin. idr., gemmas, marmor, ebur, Tyrrhena sigilla, tabellas H., Pausiaca tabella H.; poseb. zaobljubna (votivna) tablica: tabellae memores O., votiva tabella H., Iuv.; tudi samo tabella: Tib., posita est multa tabella deae O.
d) glasovnica α) na ljudski skupščini: diribitae tabellae, recitatae Ci., dum de te quinque et septuaginta tabellae diribeantur Ci.; pri glasovanju o zakonih je dobil glasovalec eno tablico z napisom U. R. = uti rogas = kakor predlagaš, drugo z napisom A. = antiquo = naj ostane po starem. β) sodnikov: de quo vos sententiam per tabellam feretis Ci., huic iudicialis tabella committetur? Ci., tabellam dimittere Sen. ph. oddati glas, glasovati; vsak sodnik je dobil tri tablice s kraticami oz. napisi: eno tablico s kratico za oprostitev A. = absolvo, drugo s kratico za obsodbo C. = condemno, tretjo s kratico za razveljavitev razsodbe N. L. = non liquet = stvar ni jasna: ternas tabellas dare ad iudicandum iis, qui … Ci., discit placere sibi ternas tabellas dari ad iudicandum C.
e) pisalna tablica (deščica): tabellis pro chartis utebantur antiqui Fest., vix sumptae Musa tabellae imponit manus O., testimonium per tabellam dare T. pis(me)no pričati, Libyn puerum tenentem tabellam Plin., litteras tabellae quam optime insculpere Q., de tabellā legit Ap., in tabellis quos consignavi hic heri latrones Pl. Take tablice so bile lesene (abiegnae) in prevlečene z voskom (ceratae). Za pisma in listine so uporabljali več tablic, ki so jih povezali z nitmi in zapečatili; zato v meton. pomenu (3. a) in b)) vedno v pl.

3. meton.
a) pismo, starejše list, zapis(ek), spis: elapsae cecidere tabellae O., tabellas proferri iussimus Ci., hodie allatae sunt tabellae Pl., ex tabellis iam faxo scies Pl., ut tabellas consignemus Pl., video mitti recipique tabellas O., recitatae sunt tabellae O., tabellae laureatae L. poročilo o zmagi.
b) listina, dokument, akt, spis = pogodba, oporoka, menica ipd.: obsignatis agis mecum tabellis Ci. zapisnik o tem, kar sem rekel, signatae tabellae publicae L. zapečatene javne listine, tabellae quaestionis Ci. zapisnik o preiskavi, falsas signare tabellas (oporoko) Iuv., tabellas dotis (ženitno pogodbo) consignare Suet., tabella emptionis Sen. rh. kupni list, kupna pogodba, quadringentorum reddis mihi tabellas Mart. menico, obveznico.

tabellārius 3 (tabella)

1. glasovničen, glasovalen: tabellaria lex Ci. zakon o glasovanju; bili so štirje: Gabinia, Cassia, Caelia, Papiria, (gl. Ci. De legibus. 3, 35).

2. pisemski, starejše listóven: navis Sen. ph. poštna ladja; pogosto subst. tabellārius -iī, m pismonoša, poštar, listonoša: Ci., tabellarios Romam mittere Ci., „Quis tu?“ „a Marco tabellarius“ Ci.

tabula -ae, f (indoev. kor. *telā- ravna, ploska deska; prim. umbr. tafle = in tabula)

1. deska, tabla, plošča: si tabulam de naufragio stultus adripuerit Ci., apparent arma virûm tabulaeque per undas V., latera clauduntur tabulis Plin., nomen Germanici plumbeis tabulis insculptum T.

2. occ.
a) poslikana tabla, slika: tabula picta Pl., Ci. idr. ali samo tabula: omnīs tabulas abstulit Ci., tabulam coloribus uris O. (o enkavstiki); preg.: sed heus tu, manum de tabulā; magister adest citius, quam putaramus Ci. ep. poslušaj, pazi, da jih ne dobiš po prstih; učitelj … (o dečkih, ki v času učiteljeve odsotnosti čečkajo razne reči na tablo, ko vstopi učitelj, pa takoj umaknejo prste z nje); poseb. zaobljubna (votivna) tablica (na kateri je bila naslikana nesreča, ki se je zgodila): Pers., me tabulā sacer votivā paries indicat H.; brodolomci so hodili s takimi tablicami prosjačit: ceteri (sc. naufragii) tabulam suam portant rogantes victum Ph.
b) igralna deska: O., Sen. tr., Iuv., s celotnim izrazom tabula aleatoria P. F.
c) deska z zakoni, zakonska tabla: leges in XII tabulis Ci. zakoni (zakonik) na dvanajstih tablah, zakoni decemvirov, toto Capitolio tabulae figebantur Ci.
d) pisalna deščica (tablica), računska deščica (tablica): Pl., Prisc. idr., (sc. pueri) laevo suspensi loculos tabulamque lacerto H., tabula litteraria Varr. pisalna tablica za otroke, tabulam ponere L. odložiti pisalno orodje.
e) dražbena (licitacijska) tablica: adest ad tabulam Ci. pri dražbi, ad tabulam venire Ci. biti na dražbi, biti naprodaj (na prodaj).

3. vsako pisanje, npr.
a) spis, sestavek, knjiga, zapis, zapisnik, vpis, zaznamek, seznam, pogodba, dogovor, protokol ipd.: in castris Helvetiorum tabulae repertae sunt C. zapiski, circumfertur … tabula ingens rerum venalium Plin. iun. zaznamek, iste in tabulas refert Ci. zapiše povedano v zapisnik, e tabulā pictos ediscere mundos Pr. ali tabula Dicaearchi Ci. ep. zemljepisna tablica, zemljevid, tabulae nuptiales T. ali samo tabulae Iuv. ženitna pogodba, tabulae venditionis Ambr. kupna pogodba.
b) poslednje pisanje, poslednja volja, volilo, oporoka, testament: tabulas a te removere memento H., in tabulas multis haec via fecit iter O., aperire tabulas Plin. iun., tabulas testamenti omnibus mensibus renovare Petr. oporoko vsak mesec spremeniti, tabulae supremae Ps.-Q. (Decl.), Mart.
c) imenik izobčencev, proskripcijska tabla: nomen refertur in tabulas Sexti Rosci Ci., in tabulam Sullae si dicant discipuli tres Iuv., levius tabulā quam Cicerone nocens Mart.
d) popis (seznam) glasov v ljudskih skupščinah in volitvah: Varr. idr., comitiis dederas tabulam praerogativae Ci.; occ. pl. tabulae
a) (v zasebnem življenju) računske knjige, dolžne knjige, glavna knjiga: tabulas conficere Ci. držati knjigo, tabulas diligentissime legere et digerere Ci., menstruas paene rationes in tabulas transferre Ci. vknjižiti, quid enim expectas? Bellum? An tabulas novas? Ci. razveljavljenje (razveljavitev) dolgov po uvedbi novih dolžnih knjig, timorem novarum tabularum tollere C. odvzeti strah pred razveljavljenjem dolgov; meton.: beneficiorum novae tabulae Sen. ph. izbris (izbrisanje) iz spomina.
b) (v državni upravi) (državne, javne) listine, dokumenti, akti, državni arhiv (starejše državna pismohrana): Plin. idr., senatus consultum inclusum in tabulis Ci., eae tabulae, in quibus senatus consultum perscripserant Ci., tu tabulas publicas Heracliensium desideras Ci., ut prima aut inter primos nomina sua vellent in publicis tabulis esse L., tabulas corrumpere Ci., haec bona in tabulas publicas nulla redierunt Ci. v državne račune; poseb. tabulae publicae α) cenzorski vpisniki: eum qui aedem Nympharum incendit, ut memoriam publicam recensionis tabulis publicis inpressam extingueret Ci. β) državna (javna) dolžna knjiga, ki so jo hranili v erariju (državna blagajna): cura tabularum publicarum T. vodenje (upravljanje) te knjige, vodenje državne blagajne (državnega proračuna).

4. sinekdoha
a) klop: solventur risu tabulae H. klopi se bodo podrle.
b) menjalska (menjalniška) miza: Sestia, Valeria Ci.

5. v pl. gube v obleki (gr. πτυχαί): Tert.

6. odsek polja, vrsta, sloj: Pall., zemljemerski pisci.

taeda -ae, f (beseda je izpos., nastala iz acc. gr. subst. δᾴς, δᾳδός bakla; v lat. je prišla po etr. posredovanju)

1. bor, boróvec, pesn. tudi smreka, v pl. boróvje, smrečje, smrékovec, smrékovje: Plin., ceu flamma per taedas (sc. furit) H.

2. meton.
a) borovína, smolovína, borov les: completae onerariae naves taedā et pice et stuppa C., taedas et fragmina poni imperat O., ure taedamque herbasque Sabinas O., montes taedā flammante tacti flagrant Plin., sarmenta aut taedae schidiae comburantur Vitr.
b) borova (smrekova) deska (za ladjo ali ladijsko dno): si sit taeda latissima Iuv.
c) borova trska (treska), smolnata trska (treska), bakla, smoleníca, plamenica, starejše zublja: Corn., Lact. idr., taedae astula Plin., pinea O., agitari Furiarum taedis ardentibus Ci., (sc. Ceres) dicitur inflammasse taedas (sc. Aetnae) ignibus Ci., accensis currere taedis Pr.; occ. α) ženitna (svatovska, poročna, ženitovanjska) plamenica (bakla): concutit taedas geminus Cupido Sen. tr., taedas exosa iugales O.; samo taeda: Pr.; od tod meton. ženitovanje, svatba, poroka, zakon: copulari taedis Sen. tr., iungere taedas Stat. skleniti zakon, sacrae conubia fallere taedae Mart. prelomiti zakon, per taedas sororum oravit O., dignari aliquam taedā O., coniugium pactaeque exspectat tempora taedae O., pertaesum thalami taedaque V., foedera taedae Lucan.; tudi ljubica, ljubezen, draga: me non aliae poterunt corrumpere taedae (po novejših izdajah ullae … de te) Pr. β) kot mučilo, ožgana borovina, ki so jo dajali obsojencem okoli telesa: Iuv., robur, pix, lammina, taedae Lucr.
d) košček slanine za obredne namene: quid taeda? quid naeniae? Arn.

taedium -iī, n (taedēre)

1. gnus, priskuta, stud, ostuda, odpor, ogaba, omŕza, mržnja, naveličanje, naveličanost, zoprn občutek ipd.; abs.: O., Tib., Plin. iun., T., Iuv., Petr. idr., sollicitum mihi taedium H., taedium pati L. čutiti, taedium parĕre Q., oppugnatio urbium obsidentibus … taedium affert L. omrzi, vinum in taedium venit Plin. se priskuti, animalia, quae faciunt taedium Plin. ki se nam gabijo (gnusijo, grdijo); z objektnim gen.: Auct. b. Alx., Plin., Q., Gell. idr., taedium rerum adversarum S., longinquae obsidionis L., taedium movere sui T., ipsos belli taedium cepit L. so se naveličali vojne, educationis taedium suscipere libenter Plin. iun. neprijetnosti vzgoje; v pl.: taedia laudis V., nec taedia coepti ulla mei capiam O. in moj začetek mi ne bo omrzel (postal zoprn).

2. metaf. gnusna stvar, gnusoba, (na)gnusnost ipd.: vetustas oleo taedium affert Plin. gnusen (žaltav, žarek) okus, blattarum genus taedio invisum Plin., non sunt ea taedia (= muhice, mušice) in metallis Plin., taedia animalium (uši) capillis increscunt Plin.

Taenaros (Mel., Lucan.) ali Taenarus (Sen. tr., Serv.) -ī, m, f, tudi Taenarum -ī, n (Plin. o mestu) in Taenara -ōrum, n (Sen. tr., Prud. in (o mestu) Stat.; v gen., dat., acc. in abl. sg.: H., Plin., Serv., voc. Taenare: Tib. (Ταίναρος, Ταίναρον) Tájnar (zdaj Kap Matapan), vas in mesto v južni Lakoniji z Neptunovim svetiščem in votlino, ki so jo imeli za vhod v podzemlje; od tod horrida Taenari sedes H. tajnarsko = podzemeljsko; v Tajnaru so lomili tudi črni marmor. Od tod

1. subst. Taenaridēs -ae, m Tájnarec, pesn. = Lakón(ij)ec, Lakedajmón(ij)ec (Lacedemón(ij)ec): O. (o Hiakintu).

2. adj. Taenaris -idis, f (*Ταιναρίς) tájnarska, pesn. = lakón(ij)ska, lakedajmón(ij)ska (lacedemón(ij)ska): ora O., soror O. = Helena; kot subst. Taenaris Lakón(ij)ka = Helena: O.

3. adj. Taenarius 3 (Ταινάριος)
a) tájnarski, pesn. = lakón(ij)ski, lakedajmón(ij)ski (lacedemón(ij)ski): Eurotas O., marita O. = Helena, litus, lapis Plin., columnae Pr. iz tajnarskega marmorja.
b) meton. podzemski, podzemeljski, v podzemlje vodeč (držeč): porta, valles O., fauces V., currus Cl. Plutonov voz.

Tagēs -gētis in -gae, acc. -ēn, m Táges ali Tagét, etrurski bog, Jupitrov vnuk, ki se je baje v Etruriji pred oračem Tarhonom iznenada dvignil iz zemlje v podobi dečka ter Etruščane učil umetnost gledanja v darovane žrtve in razbiranja znakov iz njih; njegove nauke so Etruščani zapisali v tagetske knjige (Tagetici libri): Ci., O., Stat., Amm., Serv., Fest. — Od tod adj. Tagēticus 3 tágeški, tagétski: sacra Macr., libri Amm., praecepta Longinus ap. Aug.

Talās(s)iō -ōnis, m in Talās(s)ius -iī, m in Talāssus -ī, m Talásio(n), Talás(ij), ženitovanjski vzklik že v Romulovem času. Pomen vzklika je nedognan. Varr. ga izpeljuje iz ϑάλασσα (Venus marima), Plutarh iz ταλαρός (košarica zaročencev), L. pripoveduje, da se je Talasij imenoval neki senator, ki so mu pri ugrabitvi Sabink odkazali najlepšo ugrabljenko; nekateri so besedo izpeljevali tudi iz ϑάλαμος. Talasij je za Rimljane, kar je za Grke Hymenaios, ženitovanjski bog; od tod servire Talassio Cat. poročiti se, Talassionem verbis dicere non Talassionis Mart. svatbo opisovati z nesvatovskimi besedami, nec defuerunt tua verba, Talasse Mart.; kot izraz za spolni odnos: Mart. (12, 95, 5).

Talaus -ī, m (Ταλαός) Tálaos, Argonavt, sin Bionta in Perone, oče Adrasta, Erifile in Partenopeja: Talai gener O. Talao(so)v zet = Amfiaraj, Erifilin soprog. — Od tod
a) adj. Talaīonius 3 Tálaosov, Talajónijski, Tálaosovega rodu: Eriphyle O.
b) patron. Talaīonidēs -ae, m Talajoníd, Talaosov sin = Adrast: Stat.