Franja

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

Lampridius -iī, m Lamprídij, rim. nom. propr., npr.

1. Aelius Lampridius Elij Lampridij, rim. zgodovinopisec iz začetka 4. stoletja po Kr., eden od piscev dela Historia Augusta (Scriptores Historiae Augustae): Vop.

2. govornik iz 5. stoletja po Kr.: Sid.

lamptēr -ēris, acc. pl. -ēras, m (gr. λαμπτήρ) svetilka, svečnik: Plin. (po nekaterih rokopisnih verzijah campter).

Lamus -ī, m (Λάμος) Lámos, grško moško ime, poseb.

1. sin Herkula in Omfale: O.

2. po Hom. kralj Lajstrigonov, ki je baje ustanovil Formije (Formiae): H., Sil., Lami urbs (= Formiae) O.

3. ime nekega Rutulca: V.

4. ime konja: Sil. (16, 474).

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lānātus 3 (lāna)

1. volnat: capras lanatas quibusdam factas (esse) L. da so pri nekaterih ljudeh koze dobile volno (kot čudežno znamenje), ovis Col. ali pellis Col., Dig. še volnata, še neostrižena, lanata animalium Plin. ali lanata animalia Iuv.; subst. lānātae -ārum, f volnate živali = ovce: Iuv.

2. z volno podložen, prešit, ovit: soleae Mart.; preg.: dii pedes lanatos habent Petr. bogovi imajo z volno ovite noge = se pridejo maščevat neslišno, kaznujejo neopaženi (prim. lāneus).

3. metaf. (po barvi in mehkobi) volni podoben, volnast
a) (o sadju, drevesih, rastlinah): māla, vitis Plin., folia lanatiore canitie Plin.
b) (o živalih): luporum (izmed ščuk) laudatissimi, qui appellantur lanati a candore mollitiaque carnis Plin. — Lānātus -ī, m Lanát, priimek Menenijevega rodu: L., Aur.

lanceātus 3 (lancea) s sulico opremljen (oborožen), po drugih spremenjen (predelan) v sulico: lignum Vulg.

lancinō -āre -āvī -ātum (lacer)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)mesariti (poseb. o živalih): aliquem ali aliquid Sen. ph., Sen. tr., Prud., aliquem morsu Plin.; abs. v besedni igri: qui (infantes) ante norint lanceare quam lancinare Tert. jedi prežvečiti (zgristi).

2. metaf.: paterna l. bona Cat. zapraviti, po grlu pognati, zažreti, vitam Sen. ph. razkosati, tot sinus Peloponnesi oram lancinant Plin. razkosava, razčlenjuje credulitatem iocularibus facetiis l. Arn. dodobra prerešeta(va)ti.

Langobardī -ōrum, m Langobárdi, germansko pleme. Ime plemena naj bi po rodovni pripovedki pomenilo „Dolgobradci“, a so se tako verjetno imenovali po dolgih težkih sekirah (baltah), ki so jih nosili (= nem. „barte“, „barde“, prim. “Hellebarde”, Helleparte”), ali pa po svojih prvotnih bivališčih na Dolgi oranici (Dolgi ravnici) („Lange Börde“) ob spodnjem toku Labe (zahodno od nje); od tod tudi mestno ime Bardevik (vicus Bardorum) pri Lüneburgu). Pozneje so se preselili na Ogrsko, naposled v Lombardijo (= Langobardijo): T., Vell.

languidus 3, adv. - ē (languēre)

1.
a) (telesno) utrujen, truden, upehan, mlahav, slab(oten), medel, mlačen, len, počasen, zaspan: tarda aliqua et languida pecus Ci., languidioribus nostris C. ko so bili naši že precej utrujeni, ko so naši čedalje bolj pešali, l. conviva H. že skoraj sit gost, gost, ki noče več jesti, boves collo languido vomerem trahunt H., l. membra O., vir bonus gracilis (nom.) languidiorisque corporis Sen. ph.; z abl. causae: Apronius … vino vigiliisque languidus Ci., dea venatur languida O., somno (po drugih: a somno) languida O. zaspana, dremotna, ferae dulci sopore languidae H.; metaf. o neosebnih subj.: aqua L. počasi tekoča, flumine languido Cocytus errans H. mirno (leno) tekoči, languidiora vina H. gladkejša, bolj uležana, bolj dozorela, languidus notus O. mlačen, languida aura Noti O. lahna, mirna, gressus Ph., oculi Q., color, ignis Plin., arbores Plin. medla, folia languidiora Plin. voljnejše, languidus venarum ictus Plin., modo vegetior, modo languidior venarum pulsus Val. Max., murorum pars languidior Amm., palmae languide dulces Plin., cacumine languide mutante Plin., qui (sc. carbunculus) languidius lucet Plin., feminae (sc. carbunculi) languidius refulgentes Plin.; pesn. enalaga: oculos ubi languida pressit nocte quies V. ko nam spanec zatisne trudne oči, l. otia Tib. len (lenobno preživet) prosti čas; act. = popuščajoč, pojenjajoč: l. voluptates Ci.
b) hirav, nebogljen, bolan: lumina Laurea Tullius ap. Plin., languidior noster si quando est Paulus Mart., languida arbor est piri Pall.

2. metaf. (duševno, pri delu) mlahav, medel, šibek, slab(oten), mlačen, ohlapen, neodločen, nedelaven, (v)nemaren, ležeren: quis hoc philosophus tam mollis, tam languidus, tam enervatus probare posset? Ci., senectus non modo languida et iners non est, verum etiam operosa et semper agens aliquid et moliens Ci., languidiore studio in causa fuistis Ci. premlačno (precej mlačno) ste si prizadevali za zadevo, nos etiam languidiores postea facti sumus Ci., neque tam remisso ac languido animo quisquam omnium fuit, qui … C., cum et per coitiones potentiorum iniuria fieret et vis potestatis omnis aliquanto posteriore anni parte languidior ferme esset L., languida auctoritas patrum facta est Plin., oratio multo languidior Q. medlejši, dolgočasnejši, languide agere Petr., cunctanter et languide procedere Col., suos languidius in opere versari iussit C., negant ab ullo philosopho quicquam dictum esse languidius Ci. trdijo, da noben filozof ni izrekel česa medlejšega; subst. languidum -ī, n mlahavost: nihil languidi neque remissi patiebatur S.

lāni-ger -gera -gerum (lāna in gerere) volnonosen, z volno pokrit, volnat: pecus Acc. fr. = bidentes V. = ovce, greges V. = ovčje črede, quaedam intus lanigera fertilitas Plin. (o pajkih) zmožnost, da volno nekako proizvajajo v notranjosti (= v telesu), arbores Plin. bombaževci, luci Sil.; pesn.: lanigeri apices V. z volno ovite (po drugih: volnene); subst.
a) lāniger -gerī, m volnonosec = janjec, oven: O. = jagnje: Ph.
b) lānigera -ae, f = ovca, jagnje; v pl.: Varr., Col., Sil.

laniō¹ -āre -āvī -ātum (lanius)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.

lanista -ae, m (morda iz lanius; po Isid. je lanista etr. beseda = carnifex; lanista gladiator i. e. carnifex Tuscā linguā appelatus Isid.)

1. učitelj, vaditelj, trener gladiatorjev (borcev), gladiatorski (borilni) mojster; lanistae so imeli cele tolpe (familiae) gladiatorjev, ki so jih oddajali v najem za gledališke igre: Mart., Iuv., Suet., Amm., hic autem nuper se ad eum lanistam contulit Ci., num … ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur … ? Ci.

2. metaf.
a) (ker so lanistae priganjali gladiatorje v boj ter jih v parih postavljali enega proti drugemu) ščuvalec, hujskač, podpihovalec dveh na boj: ne videret unius corporis duas acies lanistā Cicerone dimicantīs Ci., ego lanista? Et quidem non insipiens Ci., quando esse satius Romam mittere legatos, … quam populum Romanum cum Antiocho, lanistis Aetolis, … dimicare? L. na priganjanje Etolcev.
b) dreser petelinov za petelinje boje, dreser bojnih petelinov (togotnikov): l. rixosarum avium Col.

lanterna (lāterna) -ae, f (izpos. iz gr. λαμπτήρ; pozneje je nastala po ljudski etim. na latēre naslonjena obl. lāterna; prim. Prisc. 2, 120, 20) svetilka, svetilnica: lanterna Punica Pl., a portu illic nunc cum lanterna advenit Pl., lanterna linea Ci., lanternam praeferre Val. Max., lanterna cornea Mart., lanterna de vesica Mart., caulis olebit lanternam Iuv.

Lāodamīa -ae, f (Λαοδάμεια) Laodaméja (Laodamíja)

1. hči Akasta in soproga Protezilaja, za katerim je šla v podzemlje, ko ga je bil Hektor ubil: O., Hyg., Cat. (po nekaterih rokopisih: Lāudamīa).

2. hči epirskega kralja Pira (Pyrrhus): Iust.

Lāomedōn -ontis, acc. -ontem in -onta, m (Λαομέδων = narodni svetovalec, samogovoreče kraljevsko ime) Laomedónt

1. trojanski kraj, Ilov sin (Ilus, Ἶλος), oče Priama, Titona in Hezione; Pozejdona in Apolona je prikrajševal za plačilo, ki jima je bilo obljubljeno za zgraditev trojanskega mestnega obzidja: H., Pr., Hyg., Laomedontis nurus (= Aurora) O. Od tod adj. Lāomedontēus 3 (Λαομεδόντειος) in Lāomedontius 3 (Λαομεδόντιος) Laomedóntov, laomedóntski, pesn. = trojanski in (ker so Rimljani po bajki Enejevi potomci) = rimski: Laomedontea arva O., Laomedonteae periuria gentis V., donec Laomedonteos fugeret Fortuna penates Val. Fl., Laomedonteae, Troiana altaria, flammae Sil., Laomedontius heros (= Aeneas) V.; patron. Lāomedontiadēs -ae, m (Λαομεδοντιάδης) Laomedontiád, Laomedontov sin: memini … Laomedontiadem Priamum … Arcadiae gelidos invisere finīs V.; pl. Laomedontiadae, pesn.
a) = Trojanci: Laomedontiadae, bellumne inferre paratis … ? V.
b) = Rimljani: quod … Laomedontiadûm non desperaverit urbi (= Romae) Sil.

2. Mitilenec, vojskovodja Aleksandra Velikega; po njegovi smrti je zavladal v Siriji in Feniciji: Cu.

lapillus -ī, m (iz *lapid-los, demin. lapis)

1. kamenček: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., grues lapillum pede sustinentes Plin.

2. occ.
a) potočni kremenček: invitat somnos crepitantibus unda lapillis O.
b) glasovalni kamenček (z belimi in črnimi kamenčki se je namreč na sodiščih glasovalo o življenju in smrti obtožencev): lapilli nigri albique O., mos erat antiquus niveis atrisque lapillis, his damnare reos, illis absolvere culpa O. (ta šega je povzeta po običaju Tračanov, ki so dobre in hude dni zaznamovali z belimi in črnimi kamenčki), od tod: diem signare melioribus lapillis Mart. ali numerare diem meliore lapillo Pers. = dan zaznamovati z belim kamenčkom = dan šteti med srečne dni.
c) dragulj, biser: nivei viridesque lapilli H. biseri in smaragdi, Eoi Pr. ali Indici Mart., Erythraei Mart. biseri, caris aures onerare lapillis O., pendebant ex auribus insignes candore et magnitudine lapilli Cu., gemmae et ex alieno litore petiti lapilli Sen. rh., insignes lapillis et coloribus vestes Lact., auro lapillisque ornamenta distincta Amm.
d) marmornat košček ali kamenček (za mozaična tla), okrasni kamenček, masivni kamenček, šilják: l. Numidici H., Libyci H. (ker so bila mozaična dela punskega izvora, prim.: pavimenta Poenica Ca.).
e) ledvični kamen, ledvičnjak, mehurni (sečni) kamen: eiectus lapillus calculoso alligatusque supra pubem levare ceteros dicitur ac iocineris etiam dolores et celeritatem partus facere Plin.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

Lapitha (ali Lapithēs) -ae, m (Λαπίϑης) Lapít, pogosteje pl. Lapithae -ārum in Lapithûm, m (Λαπίϑαι) Lapíti, divji gorjanci ob Osi in Pelionu v Tesaliji, po rodu Pelazgi, znani po svojem zmagovitem, v mitoloških zgodbah proslavljenem boju s Kentavri, ki se je vnel na Piritojevem ženitovanju, ker je hotel pijani Kentaver Evrition odpeljati nevesto Hipodamejo: illisit fronti Lepithae Celadontis O., Ischomache Lapithae genus heroine Pr., Lapithes eques Val. Fl., Lapitharum aut Centaurorum convivium Ci. ali Centaurorum Lapitharumque convivium Iul. Val., Mars perdere gentem immanem Lapithum valuit V., (sc. aram) medium Lapitharum iecit in agmen O., cetera semiferis Lapithis … similia Ap. Od tod adj. Lapithaeus 3 (Λαπιϑαῖος) lapítski: gens O. Lapithēïus 3 (Λαπιϑήϊος) lapítski: proelia O. Lapithōnius 3 lapítski: nympha Stat.