Franja

āmentō (ammentō) -āre -āvī (āmentum, ammentum) z jermenom zamašnikom metati, vreči, (za)lučati, (s)prožiti): iaculum habenā Lucan.; pren. o vetru (kot božanstvu): amentante Noto Sil.; o govorniku: amentare sententiam Tert.

āmentum (v najstarejših rokopisih ammentum, sicer pisano tudi agmentum in admentum) -ī, n

1. jermen zamašnik (jermen pritegač, pentlja) na kopju (= uho iz jermena sredi kopjišča; s kazalcem, vtaknjenim v to uho, se je kopje pred metom zavihtelo in zavrtelo, da je bil met močnejši in zadetek zanesljivejši): ut tragulam cum epistula ad amentum deligata intra munitiones castrorum abiciant C., iaculorum amenta L., amento digitos inserere O.; pesn.: amenta torquent V. mečejo strele, metala; pren.: quare mihi compositione velut amentis quibusdam nervisve intendi et concitari sententiae videntur Q.

2. stogljaj (jermen pri čevljih): soleis sine amento insignis (Corneliae statua) Plin.

3. = examen, jeziček pri tehtnici: Isid.

Ameria -ae, f Amerija, mesto v Umbriji: Ci., Plin. Od tod adj. Amerīnus 3 amerijski, iz Amerije: Ca., Col., Plin., municeps Ci., retinacula V. vezače iz amerijske vrbe; subst.
a) Amerīnus -ī, m pogosteje pl. Amerīnī -ōrum, m Amerijec, Amerijci, preb. Amerije: Ci., Plin.
b) Amerīna -ōrum, n (sc. māla ali pira) amerijsko sadje: Stat. Devet rim. milj pod Amerijo je stala (v Etruriji) Amerijska trdnjava Amerīnum castellum ob Vadimonskem jezeru (lacus Vadimōnis); blizu nje Amerīna praedia amerijsko vaško posestvo: Plin. iun.

amerimnon -ī, n (gr. ἀμέριμνον = ki teši skrbi) bot. netresk: Plin.

Amerīnus, gl. Ameria.

Ameriola -ae, f (demin. Ameria, „Mala Ameria“) Ameriola, sabinsko mestece: L., Plin.

ames (āmes?) -itis, m

1. ptičarska razsoha, na katero je pritrjena ptičarska mreža: amite levi rara (širokozankaste) tendit retia H.

2. v pl. = nosilna droga (du.): Vulg.

3. prečka (zapah) pri ogradi za zveri: Col.

Amēstratus -ī, f (Ἀμήστρατος) Amestrat, mesto na Siciliji: Ci. Od tod adj. Amēstratīnus 3 amestratski, iz Amestrata: legati Ci.; subst. Amēstratīnī -ōrum, m Amestratčani, preb. Amestrata: Ci. — Soobl. Amāstra -ae, f Amastra: Sil.

amethystinātus 3 (amethystinus) ametistasto oblečen, v obleki ametistove barve: Mart.

amethystinus 3, gl. amethystus.

amethystizōn -ontis, acc. pl. -ontas, m (gr. ἀμεϑυστίζον) po barvi podoben ametistu, skoraj ametistast: carbunculus Plin. najbrž naš vijoličasti rubin.

amethystus -ī, f (gr. ἀμέϑυστος, sredstvo zoper pijanost) ametist

1. vijoličasti kremen, ki baje odvrača pijanost: O., Plin., Isid. (pri katerem je masc.). Od tod adj. amethystinus 3 (ἀμεϑύστινος)
a) ametistov, ametistast, ametistove barve: color Suet., vestes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n (sc. vestimenta) ametistasta obleka: Iuv.
b) z ametisti obtaknjen: trientes Mart.; subst. amethystina -ōrum, n ametistni nakit, nakit iz ametistov: Prud.

2. neke vrste trta, ki je dajala sicer dobro, a ne opojno vino: Col.

ametros -on (gr. ἄμετρος) brez metruma, v nevezani besedi: Char.

amflexus 3 (ambi in flectere) zapognjen, zavit: Mel.

amfrāctus, gl. anfrāctus.

āmī (ammī), n indecl. (gr. ἄμι) amij, neka kobulnica, ali divji (gorski) koromač ali divja mrkv(in)a: Plin.

amia -ae, f (gr. ἀμία) riba tun: Plin. — Soobl. amiās, acc. -ān, m (gr. ἀμίας): Luc. ap. Varr.

amiantus -ī, m (gr. ἀμίαντος brezmadežen, čist) gorsko predivo, vrsta azbesta: Plin., Isid.

amīca -ae, f, gl. amīcus.

amīcābilis -e (amīcus) prijateljsko pomirjen, prijateljski: Cod. I.