Franja

circumpōnō -ere -posuī -positum okrog postaviti (postavljati), položiti (polagati): Fr., ferulas Cels., stramenta Plin.; z dat.: piper catillis H. v torilcih po mizi razpostaviti, id genus spectaculorum sibi Sen. ph., nemus, quod... stagno circumposuit Augustus T. ki ga je dal Avgust nasaditi okrog jezera, sibi velamen c. Aug., collo torquem auream Vulg. Od tod subst. pt. pf. circumposita -ōrum, n okolica: L. epit. Occ. (osebe) okrog posaditi (posajati), razpostaviti (razpostavljati): Valentem et Caecinam... curuli suae circumposuit T. Valentu in Cecini je velel sesti na obeh straneh..., armatos c. Suet.

circumspectus -ūs, m (circumspicere)

1. gledanje okoli sebe, ogledovanje, razgledovanje, oziranje: natura circumspectum omnium (na vse strani) nobis dedit Sen. ph., cervix flexilis ad circumspectum Plin.

2. razgled: facilis est circumspectus, unde exeam Ci., unde in omnes partes c. est L.

3. pren. razmišljanje, preudarjanje: detinere ab circumspectu rerum aliarum L., malique (mens) in circumspectu stat sine fine sui O.

circumspiciō -ere -spexī -spectum (circum in *speciō -ere)

I. intr.

1. okoli sebe (po)gledati, ozreti (ozirati) se: Ter., Pac. fr., Plin., Q., qui in auspicium adhibetur, nec suspicit nec circumspicit Ci., pavidum primo nusquam circumspicientem aut respicientem secutum L. ne da bi kje okrog sebe ali nazaj pogledal, diversi (na razne strani) circumspiciunt V.; z odvisnim vprašanjem: atque suus coniunx ubi sit, circumspicit O.; s finalnim stavkom: circumspicedum, ne quis nostro hic auceps sermoni siet Pl.; st.lat. refl.: circumspicedum te, ne quis adsit arbiter Pl.

2. pren. (z notranjim očesom) na vse strani razgled(ov)ati se: usque eone magnifice circumspicis Ci. zreš ponosno okrog sebe, circumspicit, aestuat Ci. se plašno ozira, circumspicite celeriter animo, qui sint rerum exitus consecuti Ci. —

II. trans.

1. pozorno ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: cum sua quisque miles circumspiceret C. ko je vsak svoje stvari pregledoval, oculis Phrygia agmina circumspexit V., c. urbis situm L., amictūs O., de septem totum orbem montibus O., turris circumspicit undas O. zre na morje.

2. pren. v duhu motriti, premisliti (premišljati): reliqua eius consilia animo circumspiciebat C., circumspicite mentibus vestris hosce ipsos homines Ci., omnia circumspexit, omnia periclitatus est Ci., c. procellas, pericula Ci., dicta factaque L., se circumspicere = pogledati se: Varr. ap. Non., Ci., ali = zase skrbeti: Auct. b. Afr.; z odvisnim vprašanjem: circumspice, cui istud obici possit Ci., cum circumspicerent patres, quosnam consules facerent L., timida circumspice mente, ut satis sit O., circumspectis, quae pervia essent T.; redko s finalnim stavkom: c. curiose, ne... Ci.

3. ozreti (ozirati) se po kom ali čem: saxum circumspicit ingens V. ko se ozre, opazi, circumspicit Oriona V. ozira se po Orionu, ut Ambiorigem circumspicerent C., c. fragorem Stat.

4. pren. željno gledati za čim, iskati kaj, hrepeneti po čem: alium arietem circumspice campo V., c. autumno tectum et recessum L., Sabini circumspicere externa auxilia T., fugam T., Iust.; z dat.: diem bello S. čakati ugodnega trenutka za vojno, locum fugae Cu., peregrinos sibi reges Iust. — Od tod adj. pt. pf. circumspectus 3

1. previden, oprezen, premišljen, preudaren, pameten (naspr. inconsultus, temerarius): homo Cels., omnes circumspecti Col., tenues et circumspecti Q., sive aliquis circumspectior est Sen. ph., circumspectissimus et prudentissimus princeps Suet., canes assidui et circumspecti Col., verba non circumspecta O. nepremišljene, c. interrogatio, c. iudicium Q., circumspectissima sanctio decreti Val. Max.

2. vreden upoštevanja, imeniten, izboren: honor Val. Max., genere, famā potentiāque circumspectus Amm., parietes lapidum circumspectis coloribus nitidi Amm. Adv. circumspectē previdno, preudarno, skrbno: Dig., Amm., c. indutus Gell., c. facti versus Gell., circumspectius donare Sen. ph., circumspectius facere Q.

Opomba: Kontr. pf. circumspextī = circumspexistī: Ter.; inf. pf. circumspexe = circumspexisse: Varr. ap. Non.

circumvādō -ere -vāsī (-) od vseh strani obiti, obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, napasti (napadati), navaliti na koga: Plin., immobiles naves L., Claudium clamoribus turbidis circumvasere T., circumvaditur civitas Amm.; pren.: anceps terror... barbaros circumvasit L. je obšel od vseh strani.

circumvertō (st.lat. circumvortō) -ere

1. obrniti (obračati): circumvertens se Suet. vrteč se na desno, c. mancipium Ps.-Q. za svobodnega proglasiti (proglašati; prim. circumagō 1.); med.: circumvertī (circumvortī) obračati se, vrteti se: circumvortor, cado Pl., in cursu rotula circumvortitur Pl.; z acc.: rota, perpetuum quā circumvertitur axem (okrog si) O.

2. pren. ukaniti (ogoljufati) koga za kaj: aliquem argento Pl.

circus -ī, m (prim. gr. κίρκος, κρίκος obroč, krog, lat. curvus)

1. krog, kolobar (astr.): Acc. ap. Non., M.; o Rimski cesti na nebu: vidisti magnum candentem serpere circum, lacteus hic nimio fulgens candore notatur Ci. (Arat.), splendissimo candore inter flammas circus elucens Ci., c. lacteus Macr.

2. večinoma occ. tekališče, dirkališče za konje in vozove, cirkus: decedere circo... populum... iubet V. V Rimu je bilo več takih dirkališč, poseb.
a) circus maximus Véliki cirkus, najznamenitejši cirkus, ki ga je dal zgraditi Tarkvinij Prisk v kotlini med Palatinom in Aventinom; imel je prostora za 150000 gledalcev. Pozneje sta ga v dolžino povečala Cezar in Trajan, tako da je imel prostora za 400000 ljudi: Varr., Ci., L., O. idr.; imenovan je bil tudi magnus circus: O. ali circus magnus: Plin. ali samo circus: de circo astrologi Enn. ap. Ci., in circo et in foro Ci., L., Vell., Plin., ut locus in circo daretur tribulibus Ci., per circum duci Ci. ali agi Plin., circo ludos celebrare O., triviales ex circo ludi Suet., c. capax populi O.
b) circus Flaminius Flaminijev cirkus severozahodno od Kapitola; l. 221 ga je zgradil cenzor Gaj Flaminij: Varr., Ci., L. idr., samo circus imenovan: prospicit a templo summum brevis area circum O., altera pars circi custode sub Hercule tuta est O.
c) Vaticānus circus Vatikanski cirkus, ki ga je v vatikanski nižini začel graditi Kaligula, dokončal ga je Neron: in Vaticano Gai et Neronis principum circo Plin. Rimski cirkusi, zlasti c. maximus, so bili najsijajnejša zbirališča rim. sveta; tu so se zbirali mladi gospodje s svojimi lepoticami: O.; ob zunanjih stenah cirkusov so bile lope (tabernae) vedeževalcev, glumačev, vlačug idr.: Ci., Suet., od tod c. fallax H., clamosus Mart., raucus Iuv. Tudi v drugih krajih so bili cirkusi, npr. circus maritimus Obmorski cirkus pri Anagnijanih: L., Ojnomajev (Oenomaus) cirkus v elidski Pisi: Stat.; Scipionov v Hispaniji: Sil. — Met.: gledalci v cirkusu: circo innumero Sil.

cīris -is, f (gr. κεῖρις) kiris, morska ptica z rdečimi nogami in čopkom na glavi, po mitu spremenjena Nizova hči Skila: O., Ps.-V. (Ciris).

Cisrhēnānus 3 tostran Rena (= na njegovem levem bregu) bivajoč: Germani C.

Citium -iī, n (Κίτιον, fen. Kittim) Kitij,

1. mesto na južni obali Cipra, Zenonov roj. kraj: N., Plin. Od tod adj.
a) Citiēnsis -e kitijski, iz Kitija: Zeno Gell.
b) Citiēus 3 kitijski, iz Kitija: sal Plin.; večinoma pl. subst. Citiēī -ōrum, m Kitijci, preb. Kitija: Ci. Subst. Citiōs -ei, m (Κιτιεύς) Kitijec: Zeno Ci.

2. mesto v Makedoniji: L.

citō -āre -āvī -ātum (citus)

1. (za)gibati, zagnati, pognati, goniti: alumen... dentem citat Cels. omaje, zrahlja, medicamentum, quod humorem illuc citat Cels. ki bolezenske sokove tja prežene, odvaja.

2.
a) medic. v telesu kaj vzbuditi (vzbujati), povzročiti (povzročati), pospešiti (pospeševati): pituitam, pus, sanguinem (krvavenje), urinam (izločanje seča) Cels., alvum (drisko) Col.; pren.: isque (animi) motus aut boni aut mali opinione citatur Ci. se vzbudi, Paeanem aut Nomionem c. Ci., ab ovo usque ad mala citaret „Io Bacche!“ H. bi venomer klical..., glas... povzdigoval, omnibus risum c. Lamp.
b) agr. rast čemu pospešiti (pospeševati), kaj (vz)gojiti (vzgajati): radices, palmitem, virgam e duro Col.

3. occ.
a) z glasom (po)klicati, poz(i)vati: Lucr., Sil., Stat., Front., Graeci, qui hoc anapesto citantur Ci., aliquem nominatim c. Cu. po imenu = mancipia ergastuli quotidie per nomina c. Col. ali ad nomen citari Sen. ph., sensi noto me quater ore citari O., citari... numina magna Iovis O. sem poklical na pomoč, c. deum ad suum munus Cat., rogitare citatos nautas Pr., victorem Olympiae citari N. kot zmagovalec biti poklican, da sprejme venec; (o konzulu) poz(i)vati senatorje, da povedo svoje mnenje: haec illi, quo quisque ordine citabantur Plin. iun.
b) (po)vabiti, poz(i)vati, (po)klicati pred koga ali kam α) senat(orje) k seji: patres in curiam citari iussit L., citati non conveniebant L., lex a sexagesimo anno senatorem non citat Sen. ph.; vojskovodje k zboru: cum praeco, exceptis qui nominatim citarentur, adire (regiam) prohiberet Cu. β) državljane k volitvam: in campo Martio centuriatim populum citare L. γ) viteze in cenzorje k cenzusu ali po njem: senio insignibus permisit, praemisso in ordine equo, ad respondendum, quotiens citarentur, pedibus venire Suet., cum praeco cunctaretur citare ipsum censorem „cita“, inquit Nero, „M. Livium“ L. δ) državljane vojaške obveznike k popisovanju (konskripciji) ali prisegi na zastavo: Varr. ap. Non., Val. Max., citati milites nominatim apud tribunos in verba P. Scipionis iuraverunt L., nec citatus in tribu civis respondisset L., tribus urbanas ad sacramentum c. Suet.
c) (pred sodišče) (po)klicati (poz[i]vati) sodnika, tožnika, obtoženca, pričo: Pl., Q., Fl., Icti., si Lysiades citatus iudex non responderit excuseturque Ci., citat accusatorem; citatus accusator nescio quo casu non respondit Ci. ni prišel, citatur reus: causa agitur Syracusis Ci., tota denique rea citaretur Etruria Ci., canes citati non respondent Ph., citari ad causam dicendam Suet., in hanc rem te, Naevi, testem citabo Ci. se bom nate skliceval, praeconis audita vox citantis nomina damnatorum L. ki je klical imena obtožencev = ki je klical obtožence pred sodišče; od tod citare aliquem koga (ob)tožiti: Vitr., ubi tu es, qui me libello Venerio citavisti? Pl.; z objektnim gen.: capitis citari Ci. na smrt obsojen biti; pren.: in hanc rem testem totam Siciliam citabo Ci., magistratuum libros linteos auctores citare L. sklicevati se na knjige, c. poëtas ad testimonium Petr., ne proditi mysterii reus a philosophis citaretur Lact., citavere nefas leges Fl. — Od tod adj. pt. pf. citātus 3 pognan, pospešen, od tod

1. hiter, nagel, uren: Rhenus per fines Treverorum citatus fertur C. teče deroč, dere, ferunt citati signa L., imbribus continuis citatior solito amnis L. nenavadno deroča, citato gradu Cu., Iust. s pospešenimi koraki, equo citato C., L. ali equis citatis L. v diru, skokoma, citato agmine iter ingredi L. v hitrih pohodih (marših), citatiore agmine L., quam citatissimo poterant agmine L. v kar najhitrejšem pohodu.

2. occ.
a) ret. (o govoru in govorniku) hiter, vzburjen, buren, živahen: pronuntiatio citata Q., Roscius citatior, Aesopus gravior fuit Q., soni tum placidi, tum citati Gell.
b) medic. hiter, nagel: pulsus arteriarum aut citatus aut tardus Plin., alvus citatior Plin.

citus 3 (adj. pt. pf. glag. ciēre) pognan, pospešen, od tod nagel, hiter, uren. Prvotni deležniški značaj se kaže v zvezah z abl.: naves citae remis T. poganjane = hitre, citus equo Numida T., potem v predik. zvezah, kjer uporabljamo v sl. adv. hitro, urno: equites parent citi Pl., citi ad aedes venimus Circae Naev. fr., citi solvite vela V. hitro odvežite jadra, citus haec subscribe libello H., cita mors venit H., si citi advenissent T. Čisto adj.: citus modo, modo tardus incessus S. zdaj hiter, zdaj počasen, citae horae O. kratke urice, cito pede labitur aetas O., iambus pes citus H., classe citā reparavit oras H. (ker je bila Kleopatra na begu), c. quadrigae V., eques c. L. hitri sel na konju, kurir, cito sermone homo T. ne v zadregi za odgovor; occ. o hitrem marširanju vojaških čet: citum agmen L., Cu., T. s pospešeno hojo, v hitrem pohodu (se pomikajoč), citi equites, citae legiones Cu., prim.: viā citā regionem transgressus L. K temu adv. abl. sg. neutr. citŏ (skrajšano nam. citō), komp. citius, superl. citissimē

1. naglo, hitro, urno, ročno: quae lege vel cito absolvi vel tarde condemnari licebat Ci., cito discere Ci., nec terras citius passibus peragrari potuisse, quam tuis victoriis lustratae sunt Ci., inde se citissime recipere consueverant C., dicto citius V., H., L. hitreje, kakor se da reči, citius quam dixi Ci., serius aut citius O. prej ali slej.

2. pren. komp. prej, lažje: tempus, hercule, te citius quam oratio deficiet Ci., quod ni esset patefactum paullo citius, quam vellem Ci.; poseb.: citius dixerim iactasse se aliquos Ci., citius diceres, quam... L.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

clādēs (clādis L. ) -is, gen. pl. nav. clādium, redko clādum (Sil., Amm.), f

1. poškodba, izguba: cui (Mucio) postea Scaevolae a clade dextrae manus cognomen inditum L.

2. pren. škoda, okvara, izguba, nadloga, nezgoda, nesreča: illam meam cladem maximum esse rei publ. vulnus iudicastis Ci., urbs sine Milonis clade nunquam esset conquietura Ci., alium alia clades oppressit S., gens integra a cladibus belli L. od škode zaradi vojne, od vojne bede, eā clade L. po tistem pustošenju, instantes clades L. kuge, pomori, hoc fonte derivata clades in patriam populumque fluxit H., quis tot... clades nunc singulorum, nunc universorum... animo adsequi queat Cu.; met. (o osebi, ki pripravlja komu pogubo) kuga, mučitelj, pogubitelj, moritelj: has pestes sociorum, militum clades tenetis? Ci., quis (relinquat) Scipiadas, clades Libyae V. Scipiona (mlajšega in starejšega), pogubitelja Libije (= Kartagine), haec clades Lamp. (o Heliogabalu), illa clades Lamp. (o vlačugah).

3. nesreča v vojni, poboj, poraz: cl. acerbissima Marii Ci., sine clade victor H., iret ut ad muros... et subita turbaret clade Latinos V., cladem hosti affere Ci. ali inferre L. sovražnika poraziti, potolči, cladem facere S. poboj napraviti, suā temeritate contracta clades L., cladem accipere Ci., L. poraz utrpeti, poražen biti, cladem accipere ab hoste L. ali in Britannia T., terrestris navalisque cl. Cu. poraz na kopnem in na morju.

clangō -ere glasiti se, doneti, zveneti
a) o bitjih, in to o ptičih: (o orlu) kričati: Suet. fr., (o krokarju) krokati: Ap., (o pavu) kričati: Amm., (o labodih, goseh) gagati: Sid.; o ljudeh: tubā, bucinā cl. Vulg. trobiti na...; z acc.: classicum cl. Prud. trobiti; o govorniku trobiti: Fr.
b) o stvareh, poseb. o trobilih (za)bučati, (za)doneti, (za)zveneti, (za)peti: echo crepitu clangente cachinnat Acc. ap. Non.; o tubi, bucini: Val. Fl., Stat., Vulg.

Opomba: Cj. pf. clangueris (z inačico clanxeris): Vulg.

clārigātiō -ōnis, f (clārigāre)

1. svečano zahtevanje zadoščenja, s katerim napoveduje fecial, stoječ na sovražnikovi meji, vojno: Plin., Q., Arn., Serv. (prim. L. I, 32).

2. pren. zahteva odškodnine (povračila) od koga: eius, qui cis Tiberim deprehensus esset, ad M pondo clarigatio esset L.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

clāva -ae, f

1. cepec, krepelec, krepelce, bat, kij, tolkač: Ca., Pl., Lucr., Cu. idr., male mulcati clavis ac fustibus repelluntur Ci., Cacus ictus clavā (Herculis) L., cl. trinodis O.; kot Herkulovo znamenje: V., O., Suet., Ap., clava Herculea Pr.; kot palica pri borilnih vajah: Veg., habeant iuvenes sibi clavam Ci.

2. = scytala: N.

3. pren.
a) = bot. nymphaea: Macr.
b) = (na spodnjem koncu debel) cepič: Pall.