Franja

Būsīris -idis, acc. -ridem in -rin ali -rim, abl. -ride in -rī, m (Βούσιρις) Buzirid, starodavni egipt. kralj, sin morskega boga, ki je žrtvoval vsakega tujega prišleka, dokler ga ni Herkul zaklal na njegovih lastnih žrtvenikih: Ci., V., O. idr.

Cācus -ī, m (Κᾶκος) Kak, Vulkanov sin, roparski velikan, ki je bljuval ogenj; Herkul ga je ubil, ker mu je bil ugrabil Gerionove črede: V., L., Verr. ap. Serv., Col.

Cadmus -ī, m (Κάδμος = vzhodnik, iz hebr. kadema = jutrova dežela) Kadem,

1. samogovoreče ime fen. priseljencev v Beotiji; poseb. Kadem, mitološki sin fen. kralja Agenorja, ki je med iskanjem svoje sestre Evrope prišel v Beotijo in tam ust. Kadmejo; s seboj je prinesel fen. črkopis, iznašel topljenje rude in se nazadnje spremenil v kačo: Ci., H., O. idr.; Cadmi soror O. = Evropa kot del sveta, Cadmi nigellae filiae ali Cadmi filiolae atricolores Aus. (o Kadmovih črkah). Od tod adj.
a) Cadmēus 3 (Καδμεῖος) Kadmov, kademski: Thebae Pr. ker jih je ust. Kadem, mater (= Agaue Agava, Kadmova hči) Tib., Sen. tr., cistae Sen. tr. bakhovski (ker je Bakh Semelin sin, torej Kadmov vnuk); pesn. = α) tebanski: Dirce Lucan., iuventus Stat. β) feniški (ker je bil Kadem Feničan): Tyros Pr.; od tod γ) kartažanski: genus, manus, stirps Sil. Subst. Cadmēa -ae, f (sc. arx) Kadmeja, trdnjava v Tebah, ki jo je dal zgraditi Kadem: N.
b) Cadmēius 3 (Καδμήϊος) Kadmov, kademski: Ino Sen. tr., genetrix (= Agaue) Stat., heros (= Tebanec Polynices) Stat., seges Val. Fl. zmajevi zobje, ki jih je posejal Kadem.
c) pesn. Cadmēis -idis ali -idos, acc. -ida, f (Καδμηΐς) kademska, Kadmova, tebanska: arx, domus, matres O.; subst. Kadmovka, Kadmova hči = Semele ali Ino O. = Agaue Ps.-V. (Cul.) = Agaue, Ino in Autonoe Sen. tr. — Subst. Cadmogena -ae, f (Cadmus in genere = gīgnere) Kadmova rojenka (hči): Semela Acc. fr.

2. Kadem iz Mileta, logograf in eden prvih gr. prozaikov (malo pred perz. vojnami): Plin.

3. kruti rabelj v Horacijevem času: cives tradere Cadmo H.

4. karsko gorovje: Plin.

Caeculus -ī, m Cekul, staroit. heroj, po mitu Vulkanov sin, ust. mesta Praeneste: V., Serv., M., P. F.

caelus -ī, m (prim. caelum 2) nebo: Vitr., Petr., caelus profundus Enn. ap. Non.; pl. caelī -ōrum, m: Lucr., Eccl., Serv. — Pogosto pooseb. Caelus -ī, m Cel, Nebo, bog neba (nebes), sin Etra (Aether) in boginje dneva (Dies), Saturnov oče: Enn. et Varr. ap. Non., Ci., po Ci. tudi Vulkanov in Merkurjev oče, po Ci. in Serv. tudi Venerin oče.

Caesariō -ōnis, m (Καισαρίων) Cezarion = Cezarček, sin Gaja Julija Cezarja in egipt. kraljice Kleopatre: Suet.

Calaïs -idis, acc. -in in -im, abl. -ī in -ide, m (Κάλαϊς) Kalaid, Borejev krilati sin, ki je z bratom Zetom na argonavtski plovbi pregnal Harpije: O., Pr. idr.

2. samogovoreče ime (καλός) nekega lepega mladeniča: sidere pulchrior H.

Calchās (st.lat. Calcās) -antis, m (Κάλχας) Kalhant, Testorjev sin, gr. vedeževalec pred Trojo: Acc. fr. (z nom. Calcās), Ci., V., O., Val. Max. Sklanja se tudi po 1. deklinaciji: gen. Calchae Prisc., acc. Calcham Pl. et Pac. ap. Char., abl. Calchā Pl.

Calēs -ium, f Kale, mesto v Kampaniji nedaleč od Kapue, slavno po vinu: Ci. idr.; acc. Threïciam Calēn Sil. (mesto je baje zgradil Borejev sin Kalaid). — Soobl. Calēnum -ī, n Kalen: Plin. Od tod adj. Calēnus 3 kalski, kalenski: municipium Ci., falx, prelum, vitis H., Calenum vinum Plin. ali samo Calēnum -ī, n (sc. vinum) Iuv. kalsko vino; subst. Calēnus -ī, m Kalan, preb. Kal: Ci.; v pl.: C. Gracchus ap. Gell. — Kot rim. priimek, npr. Fūfius Calēnus Fufij Kalen (gl. Fūfius): Ci. ep.

Calidius 3 Kalidij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. Q. Calidius Kvint Kalidij, tr. pl. l. 99: Ci.

2. M. Cal. Mark Kalidij, sin prejšnjega, pretor l. 57, cezarjanec, Ciceronov prijatelj, izvrsten govornik in državnik, obtožen de ambitu: Ci. ep., C. idr. Od tod adj. Calidiānus 3 Kalidijev, kalidijski: crimen Ci.

Cambȳsēs -is, m (Καμβύσης, iz perz.) Kambiz (perz. ime)

I.

1. oče Kira st., Mandanin mož: Iust.

2. sin in naslednik Kira st.: Val. Max., Lucan., Mel., Iust.

— II.

1. reka, ki izvira na Kavkazu: Mel., Plin.

2. medijska reka: Amm.

Canīnius 3 (canīnus) Kaninij(ev), rim. plebejsko rodbinsko ime z družinami Galov, Rebilov idr. Poseb. znani so:

1. L. Caninius Gallus Lucij Kaninij Gal(us), tožnik M. Antonija, potem njegov zet; kot tr. pl. l. 56 je sicilskemu prokonz. P. Lentulu Spinterju poskušal preprečiti, da bi na prestol ponovno postavil egipt. kralja Ptolemeja Avleta: Ci. ep., Val. Max.; od tod Canīniānum tempus Kaninijev čas (= leto Kaninijevega tribunstva): Ci. ep.

2. C. Can. Rēbilus Gaj Kaninij Rebil, Cezarjev legat v Galiji, l. 45 s Cezarjem konz., toda le nekaj popoldanskih ur 31. dec., ko je Cezarjev sotovariš nenadoma umrl: C., T., Macr., Caninio consule scito neminem prandisse. Nihil tamen eo consule mali factum est; fuit enim mirificā vigilantiā, qui suo toto consulatu somnum non viderit Ci. ep. (šalj.).

3. Can. Rebilus, verjetno sin Gaja Kaninija Rebila, sloviti izprijenec: Sen. ph.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Castor -ŏris (star. tudi -ōris, dat. -ōrī itd.), acc. -orem, pesn. -ora, m (Κάστωρ) Kastor,

1. Tindarejev (ali Jupitrov) in Ledin sin, brat Poluk(s)a, Helene in Klitaimestre, sloviti krotilec konj. S svojim bratom je bil pomočnik mornarjev (Dioskura ali Dvojčka kot ozvezdje); njun praznik so obhajali 28. VI.: Varr., H., O., Cat., Pr. idr., Castor et Pollux Ci., aedes Castoris Ci. ali aedes Castoris et Pollucis Ci., Suet. Kastorjevo (in Poluk[s]ovo) svetišče na južni strani foruma med Julijevo baziliko in Vestinim svetiščem, ad Castoris (elipt., sc. aedem) Ci.; ob tem svetišču je bila zakladnica, od tod: ad Castoris quaerere Ci., ad vigilem ponendi Castora nummi Iuv.; pl. Castores Plin., Min., Tert., Arn. oba Kastorja = Dioskura, Kastor in Poluk(s), od tod alter Castor Stat.; kot krajevno ime: locus Castorum T. ali ad Castores Suet. Kastorjevo, kraj v gornji Italiji med Kremono in Bedriakom, kjer je bilo svetišče Kastorja in Poluk(s)a. Rimljani so prisegali (se zaklinjali) na Kastorja z izrazoma ēcastor ali mēcastor na Kastorja, pri Kastorju: Pl., Ter., Varr. ap. Gell. — Od tod adj. Castoreus 3 Kastorjev: manus Sen. tr.

2. Enejev tovariš: V.

3. vnuk kralja Dejotara, retor in zgodovinopisec, ki ga je ubil lastni ded: Ci.

4. Antonius Castor Antonij Kastor, gr. pisatelj del o rastlinstvu: Plin.

Cātillus (H.), Cātĭlus (Stat.), Cătillus -ī, m Katil, Amfiarajev sin, ki je baje s svojima bratoma Koro (Coras) in Tiburtom ustanovil mesto Tibur: V., Sil., Serv., moenia Catili H. = Tibur, iuvat ipsum... Catillum Stat.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

celsus 3, adv. -ē (gl. *cellō¹)

1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

2. pren.
a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)

Cephalus -ī, m (Κέφαλος) Kefal,

1. sin Merkurja (Hermesa) in Herze, vnuk tesalskega kralja Eola, lepi lovec, mož Prokride, ki jo je na lovu nehote ustrelil; zato ga je areopag pregnal iz Aten: O., Hyg., Serv.

2. oče gr. govornika Lizije (Lysias): Ci. ep.

Cēphe͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Κηφεύς) Kefej,

1. Belov sin, kralj v Etiopiji, Kasiopin mož, Andromedin oče, naposled sprejet med zvezde: Ci., O., Hyg., Mel. Od tod
a) adj. Cēphēïus 3 (Κηφήϊος) Kefejev, kefejski: Andromeda O., Pr., virgo (= Andromeda) O., arva O. etiopska. Cēphēus 3 (Κηφῇος) = Cēphēïus: Meroë Pr. etiopska.
b) patronim Cēphēïs -idis, f (Κηφηίς) Kefeida = Andromeda: O. (z voc. Cepheï).

2. neki argonavt: Hyg.