Franja

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.

thymōsus (timōsus) 3 (thymum)

1. poln materine dušice (timijana), iz materine dušice (timijana) narejen, materinodušičen, timijanov: mel Plin., Plin. Val.

2. dišeč kot materina dušica (timijan): pirum timosum Macr.

trabālis -e (trabo)

1. greden, tramov: clavus H. gredni klin, gredni žebelj (podoba trdnosti); pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.; preg.: rem claro trabali figere Ci. trdno pribiti.

2. gredast, brunast, tramast = močen (močan) kot greda (tram) ali trden kot greda (tram) ali debel kot greda (tram): telum V., tela Amm., hasta Stat., vectis Cl.

trāns-fūmō -āre (trans in fūmāre) kaditi skozi (čez) kaj, spuščati dim skozi (čez) kaj = puhati ali pihati (zrak, dim) skozi (čez) kaj, izdihovati, da je videti kot dim: inpulsi nequeunt obsistere postes claustraque, conpressae transfumat anhelitus irae Stat., equi per obseratas tabulas t. Sid.

trichinus 3 (gr. τρίχινος) iz las narejen, lasen; meton. = tanek (tenek) kot las, boren, pičel (naspr. uber): quod tunc quaestus trichinus (po novejših izdajah tricinus) erat, nunc est uber; ut quaestus sit magnus Varr. ap. Non.

trochaeīdes -is (gr. τροχαιειδής) podoben trohéju, tak kot trohej, trohejast: alius vero est numerus, qui trochaeides nominatur, id est qui figuram quandam speciemque trochaei habere videtur M.

tum (adv. acc. n. pron. debla *to-; prim. tam, tālis, tot in iste)

I. adv.

1. takrat, tedaj, nato, v tistem času (starejše ondaj); o trenutku v preteklosti;
a) adv. sam: tum pater omnipotens perfregit Olympum O., si tum se cum Catilina coniunxerat Ci.
b) adv. v korelaciji: cum … tum Ci., ubi … tum Ter., postquam … tum S., tum … cum Q., quod tum adsequi non potuerunt, id nunc adsecuti sunt Ci.

2. tedaj, takrat (starejše ondaj), nato, v zvezi z drugimi časi: ambulantes, tum autem residentes Ci., quod si quando accidit, tum fit, ut … Ci., tum, cum tu es iratus, permittis iracundiae dominatum animi tui Ci.; okrepljeno: tum denique Pl., Ci., tum maxime Q., tum vero Ci., tum iste aliquando „age, dic“ inquit Ci.; elipt.: tum Scipio (sc. discit) Ci., tum iste: „quam mihi religionem narras?“ Ci., quid tum Cassius? Ci.

3. metaf. za zaznamovanje vrstnega reda nato, potem, zatem, (na)dalje: Lento, Nucula, tum Antonius Ci.; poseb. pogosto v dvočlenskih in veččlenskih zvezah: primum … tum, primum … deinde … tum, primum … deinde … tum … post (postremo); najdemo še razne druge zveze. —

II. conj.

1. zdaj … zdaj; vsi členi so enakovredni: dissero in utramque partem tum Graece tum Latine Ci., iste tum petere ab illis, tum minari; tum spem, tum metum ostendere (2 + 2 člena) Ci., stellae tum occultantur, tum rursus aperiuntur; tum adeunt, tum recedunt; tum antecedunt; tum subsequuntur; tum celerius moventur, tum tardius, tum omnino ne moventur quidem (2 + 2 + 2 + 3 členi) Ci.

2. occ. in … in še posebej, in … posebej pa, kakor … tako zlasti, če že … potem gotovo (posebej, šele), ne samo … ampak tudi, tako … kot tudi, tako … kot še posebej ipd.; prvi člen kot prorek, ki je manj pomemben: tum … tum autem Ci., tum … tum vero Ci.; večinoma pa cum … tum (v istih pomenih): cum multae res explicatae non sunt, tum perdifficilis quaestio est de naturā deorum Ci.

tȳphōnicus 3 (tȳphōn) tak kot tifón, podoben tifónu, tifónski, tifónast: ventus Vulg. vrtinčast veter, hohorin.

uls (star. ouls), soobl. ultis, praep. z acc. (prim. ollus = ille, ōlim) onstran, onkraj, na oni strani, na drugi strani (naspr. cis): et uls Tiberim et cis Tiberim Varr., Gell., cis Tiberim et ultis Tiberim Dig. Iz te praep. je nastala komp. obl. *ulter -tra -trum, ohranjena le v abl. sg. f in n ultrā in ultrō. —

C. ultrā

I. adv.

1. dalje, naprej: facultas u. procedendi Auct. b. Afr., u. neque curae neque gaudio locum esse S., u. quo progrediar, quam ut veri videam similia, non habeo Ci.; pesn.: quid u. provehor? V.

2. metaf.
a) (časovno) dalje, nadalje, naprej, v prihodnje, v bodoče: neque u. bellum dilatum est L., haud u. latebras quaerit V., usque ad Accium et u. Q., neque facturam u. T.; komparativna lastnost se kaže v zvezi s quam: non u. quam XXX in dies Cu., nec u. moratus, quam dum auxilia conciret T.
b) (glede na število in mero) dalje, več: nihil u. requiratis Ci., nullum u. periculum vererentur C., serviendum (sc. est) aut imperitandum; nam quid u.? S., quae moenia u. habetis? V. kako zavetje imate sicer še razen tega zidovja?; s quam: nihil u. motum, quam ut turmae ostenderentur L.
c) (komp. pomen je izginil) na ono stran, onstran, onkraj (naspr. citra): dextera nec citra mota nec u. O. ne na to, ne na ono stran, ne nazaj, ne naprej, cis Padum ultraque L. —

II. praep. z acc.

1. zaradi svojega komp. pomena izraža ultra pomikanje naprej čez (nad) kako določeno mejišče = dalje od, naprej od, on(o)stran, onkraj, na oni strani, na drugi strani, on(o)stran: pars citra, pars ultra Taurum est L., u. Silianam villam est villula sordida Ci., u. terminum vagor H.; pogosto (pren.) v nikalnih stavkih izraža, da meja ni bila prekoračena: nec u. minas processum est L., cum libertas non u. vocem excessisset L.; ker ima ultra komp. pomen, se povezuje z abl. mensurae: milibus passuum duobus u. eum C. za 2000 korakov naprej od njega, paulo u. eum locum castra transtulit C.; redkeje z acc. extensionis: nacti portum u. Lissum milia passuum tria C. Ultra se pogosto zapostavlja relativu, redkeje subst.: modus, quem ultra progredi non oportet Ci., fines, quas u. citraque nequit consistere rectum H., quae Euphratem ultra communierat T.

2. (časovno) dlje kot, več kot, čez, nad: u. biennium T., u. Socratem Q. čez Sokratovo dobo.

3. (o številu in meri) čez, nad, preko, več kot, bolj kot: u. eum numerum Auct. b. Alx., u. modum Q., u. legem H., u. fas trepidare H., si u. placitum laudarit V., vires u. sortemque senectae (sc. ferebat labores) V., laboris u. fidem (neverjetno) patiens Suet., u. opiniones omnium Iul. Val. —

B. ultrō, adv. (prim eō, quō)

1. na ono stran, na drugo stran, on(o)stran: u. istum a me Pl. ali u. istunc Pl. proč s tem človekom!, proč z njim!; tako tudi: u. te, amator! Pl.; večinoma v zvezi s citro sem in tja, z obeh strani: u. et citro cursare Ci., commeare u. ac citro Varr., u. citroque transcurrere L., u. citroque mitti C.; tudi asindet. ultro citro Ci., Suet.

2. metaf.
a) povrh(u), vrh(u) tega, poleg tega, celo: etiam me u. accusatum veniunt Ci., his lacrimis vitam damus et miserescimus u. V., morosum u. offendet garrulus H. še bolj (kot je že), vectigalia et u. tributa stalno kurialno besedilo pri L. carina in drugi izdatki iz državne blagajne.
b) sam od sebe, sam po sebi, po svoji volji, svojevoljno, rade volje, radovoljno, prostovoljno, iz lastnega vzgiba, brez vzroka, brez razloga, brez povoda: u. se offerre Ci., u. auxilia mittere S., u. nomina dare L., u. bellum inferre S., si quid petet, u. defer H., u. (povsem nepričakovano) regium insigne sumpsit T. — Ker se je komp. pomen besede izgubil, je nastal dvojni komp. ulterior -ius, adv. ulterius (acc. n.)

1. bolj na óni (drugi) strani ležeč (stoječ, nahajajoč se), on(o)stranski, onkrajen (naspr. citerior): Gallia Ci., Hispania Suet., pars urbis L., ripa V., Cu., Vell., portus Ci.; subst.: pons ulteriora (onostransko ozemlje) adnectit coloniae T.; occ. oddaljenejši, daljši: quis est ulterior? Ter. kdo stoji zadaj?, castella C., equitatus C. v večji razdalji postavljeno, inde abit ulterius O., ulterius (dalje, naprej) nihil est nisi frigus O.; subst.: cum a proximis impetrare non possent, ulteriores temptant C.

2. metaf.
a) (časovno) oddaljenejši (bolj oddaljen), nadaljnji, kot adv. dalje, dlje, več: ulterius ne tende odiis V., haud ulterius tulit O.; pesn.: pudor est ulteriora (kar še sledi) loqui O., ulteriora pudet docuisse O.
b) occ. pretekel, daven, minul: ulteriora (preteklo, davno) mirari, praesentia sequi T.
c) (o stopnji) kaj presegajoč, višji, hujši, več, bolj: semper iuventis ulteriora petit O., rogabat ulterius iusto O., quid ulterius timendum foret? L. — Superl., tvorjen naravnost iz uls, je ultimus 3 „najbolj onostranski“, „najbolj on(o)krajen“

1. (krajevno) najoddaljenejši (najbolj oddaljen), skrajnji, skrajen, najskrajnejši, zadnji (naspr. citimus): luna, quae ultima a caelo (= proti zemlji) est Ci.
a) atrib.: ultimae terrae Ci., N., gentes Ci., orae Pl., Ci., tellus O., ultimis urbis partibus L., praeponens ultima (sc. verba) primis H.; subst. m.: recessum primi ultimis non dabant C. prvi zadnjim; subst. n.: caelum, quod ultimum mundi est Ci. najskrajnejši del, stagni ultima O. meje, ultima signant V. cilj.
b) partitivno = ultima pars (alicuius rei): ultima prona via est O. zadnji del poti, in ultimam provinciam Ci., u. tellus O. rob zemlje, in ultimis aedibus Ter. v najoddaljenejšem delu hiše; tako tudi: in ultimā plateā Pl., in primis finibus tibi se praesto fuisse dicit usque ad ultimos prosecutum Ci. od vstopa na ozemlje do izstopa.

2. metaf.
a) (časovno) najdavnejši, najstarejši, najstarodavnejši, najskrajnejši (naspr. primus): multa ab ultimā antiquitate repetere Ci., ab ultimo principio Ci., initium Corn., pueritiae memoria ultima Ci., ab origine ultimā stirpis Romanae N., sanguinis ultimus (prvi) auctor V.
b) occ. zadnji: regnum, spes L., senatus consultum C., dies V., lapis Pr. nagrobnik, cerae Mart. oporoka, ultimam manum imponere rei O.; partitivno: ultimo mense Iunio Col. ob koncu meseca junija; subst.: ultimum orationis L. konec (sklep, zaključek) govora, ultima quid referam? O., ultima exspectato Ci. zadnje dogodke, pervenire ad ultimum (do skrajne meje) aetatis humanae Sen. ph., in ultimis esse Sen. rh. biti v zadnjem pojemanju, biti v smrtni agoniji, umirati, biti v zadnjih vzdihljajih, biti na koncu; adv. α) ultimē naposled, nazadnje, vendarle, končno: Sen. ph. β) (acc. n.) ultimum zadnjič: Cu., u. domus suas visuri L.; ad ultimum do zadnjega: an exsulem illā aetate … ad ultimum mori iussurum? L.; pogosteje = naposled, nazadnje, vendarle, končno: si, qualis in cives, qualis in socios, talis ad ultimum in liberos esset L. γ) (abl. n.) ultimō naposled, nazadnje, navsezadnje, vendarle, končno: Petr., Suet.

3.
a) (o stopnji) največji, najvišji, najhujši: summum bonum, quod ultimum appello Ci., ultima omina Cu., crudelitas, auxilium L., discrimen ultimum regni L., praeda per ultimum scelus parta Cu., u. supplicium C. smrtna kazen, necessitas ultima T.; pogosto subst. n. ultimum inopiae L. skrajn(j)a revščina (ubožnost), skrajno (skrajnje) pomanjkanje, ultimum in libertate T. skrajna svoboda, ultima audere L. ali experiri L. ali pati Cu., O., L. najskrajnejše, najhujše; adv. α) ultimē (kar) najhuje: verberare aliquem Ap., affectus Ap. v skrajno slabih okoliščinah. β) ad ultimum do skrajn(j)e mere, do skrajnosti, skrajno (skrajnje): fidem ad ultimum praestitit L., ad ultimum demens L.
b) occ. najnižji, najmanjši, najslabši, zadnji: famulus Enn., stirps Vell., uxor Ap. najslabša, principibus placuisse viris non ultima laus est H.; subst.: Mysorum ultimus Ci., labore eum ultimis militum certare L., in ultimis laudum esse L. na najnižji stopnji hvale, in ultimis ponere Plin.

ūn-dē = ūnus in dē eden (ena, eno) do … , eden (ena, eno) manj kot … ; uporablja se za tvorbo glavnih, vrstilnih, delilnih in prislovnih, z „devet“ sestavljenih števnikov, npr. ūndēvīgintī (= eden do dvajsetih) = 19, ūndētrīgintā = 29, ūndēquadrāgintā = 39, ūndēquinquāgintā = 49, ūndēsexāgintā = 59, ūndēseptuāgintā = 69, ūndēoctōgintā = 79, ūndēnōnāgintā = 89, ūndēcentum Plin. = 99; ūndēvīcēsimus 3 = devetnajsti, ūndētrīcēsimus 3 = devetindvajseti, ūndēquadrāgēsimus 3 = devetintrideseti, ūndēquinquāgēsimus 3 = devetinštirideseti, ūndēsexāgēsimus 3 = devetinpetdeseti, ūndēseptuāgēsimus 3 = devetinšestdeseti, ūndēoctōgēsimus 3 = devetinsedemdeseti, ūndēnōnāgēsimus 3 = devetinosemdeseti, ūndēcentēsimus 3 = devetindevetdeseti; ūndēvīcēnī (-ae -a) po devetnajst: Q.; ūndētrīcēnī (-ae -a) po devetindvajset: Macr.; ūndēquadrāgiē(n)s devetintridesetkrat: Plin.

ut-pote, adv. (ut in potis; iz „ut poti [est]“ „kakor je mogoče“) „kakor je mogoče“ = namreč, seveda, kot namreč, kot seveda, kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, in sicer; pred adj. in pt., poseb. pred abs. abl.: Cu. idr., sane populus numerabilis, utpote parvus H., Rubos fessi pervenimus, utpote longum carpentes iter H., utpote lecti utrimque L., puerulo me, utpote non amplius IX annos nato N. ko namreč še nisem imel več kot devet let, utpote congregatis feminis puerisque L.; zelo pogosto pred relat. qui, quae, quod s cj.: Cat. idr., utpote qui nihil contemnere soleamus Ci. mi namreč, ki pač … , utpote quae non sit eadem Pl. ki pač vendarle ni ista; pred cum = ker že: Cod. I., utpote cum singulae quaedam cohortes seditionem fecerint Asin. Poll. in Ci. ep.

venerō¹ -āre (venus2 -eris) prikazati (prikazovati) kaj v ljubki (mični) obliki, kazati kaj kot mikavno: venerandae et ornandae rei gratiā Gell.

vernāliter, adv. (vernālis suženjski: verna) po navadi domačih sužnjev, kot so vajeni domači sužnji: iocose vernaliterque iactans Don. z debelim dovtipom. Tudi inačica za vernīliter.

victor -ōris, m (vincere)

1. zmagovalec, zmagalec, premagovalec, premagalec; abs.: H. idr., victor vagus, parere victori, dubii, victos se an victores putarent L., stipendium … , quod victores victis imponere consuerint C., leges … a victoribus dici, accipi a victis Cu.; z objektnim gen.: victor victorum Pl. = največji izmed zmagalcev, omnium gentium Ci., Atheniensium Cu., hostium H.; tudi: belli Pl., Ci., Stat. ali bellorum Ci., L. v vojni (vojnah), victor Africani belli Vell., Sacroviriani belli T. v vojni s Sakrovirom; z abl.: navali certamine victor V., bello civili victor Ci. ali victores T.; z ex (zaradi): octiens ex provocatione victor Plin.; z loc.: Olympiae victor N. (= gr. Ὀλυμπιονίκης); v apoz. pogosto z adj. pomenom) kot zmagovalec, zmagovit: victor exercitus Ci., C., L., N., victores legiones Pl., Sequani C., Etrusci L., Grai O., victor equitatus T., inimicus Ci., maritus L., hostem victorem videre Ci., victores abeunt V., victores discedere Amm., victorem redire Suet., in ludicro … Hercules victor exstitit Vell., victor equus, victores equi V., victor taurus Lucan., galli (bojni petelini, petelini togotniki) victi silere solent, cavere victores Ci.; pesn.: currus O. zmagoslavni voz, aestus Lucan.; enalaga: victorem rettulit illa pedem O. kot zmagovalka.

2. metaf. zmagovalec, zmagalec, premagalec, obvladovalec, obvladalec: Min. idr., victor Sinon V., victor Iuppiter O. (Metam. 2, 437), animus libidinis … victor S., victor propositi H. po dosegi svojega namena (tj. premagavši vse težave na poti), victores committe, Venus Mart. (8, 43, 3) srečna (ker se jima je želja izpolnila). Kot nom. propr. Victor -ōris, m Víktor (Zmagovalec, Zmagoviti) = „Zmago“, npr. Sex. Aurelius Victor Sekst Avrelij Viktor, rimski zgodovinopisec okrog l. 360 po Kr.: Amm.; kot Herkulov vzdevek: Macr.

virginor -ārī (virgō) po deviško vesti se, obnašati se kot devica: Tert.

vitreus 3 (vitrum1)

1. steklen: vasa Col., dolium Col., Th. Prisc., faba (biser) Petr., pila Sen. ph., hostis O. ali latro Mart. (kamenčka pri šahu), Priapus Iuv., sedilia V. kristalni, iz kristala; subst. vitreum -ī, n steklena posoda: si vitreum fractum est Sen. ph.; pogosteje pl. vitrea -ōrum, n steklenina, steklovina, steklena posoda, stekleno posodje: Plin., Stat., Mart., Dig.; pren.: audirem sententias, id est, vitrea fracta Petr. = norčije, otročarije. — Soobl. vitria ars steklarska umetnost, steklarstvo, steklopihaštvo: Don.

2. metaf.
a) steklast, kristalast, kristalnočist (kristalno čist), čist kot kristal, bister kot kristal: unda V., ros, pruina O., antra (sc. Naiadum) O., fons purus et vitreus Plin. iun., pontus H., Circe H. sijajna, sijoča, bleščeča se (kot morska boginja).
b) prozoren, prosojen kot steklo, zelo tanek (tenek): togae Varr. ap. Non., bilis Pers.
c) (po barvi) morskozelen (morsko zelen), zelen: color Plin.
d) (na videz) bleščeč, (pre)varljiv, minljiv, nezanesljiv: vitrea fama H., laetitia Aug.

vulpīnor -ārī (vulpīnus) biti zvit kot lisica, biti po lisičje zvit, po lisičje zvito ravnati: vulpinare modo et concursa qualubet; erras Varr. ap. Non., „Ain“, inquit, „vulpinaris, amasio, meque sponte asceam cruribus meis inlidere compellis?“ Ap.

A, a prva črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. A. = Aulus (osebno ime).

2. na glasovnicah sodnikov: A = absolvo, zato littera salutaris Ci. (naspr. C = condemno, littera tristis Ci.).

3. na glasovnicah v narodnih zborih, kadar so glasovali o zakonih: A = antiquo odklanjam, namreč predlagani zakon (naspr. U. R. = uti rogas).

4. A. = Augustus, pogosto na napisih: A. A. = Augusti duo, A. A. A. = Augusti tres.

5. v zvezah
a) a. d. = ante diem (kot datum): is dies erat a. d. V. Kal. Apr.
b) A = annus (na nagrobnih napisih ipd.); A. U. C. = anno urbis conditae, toda a. u. c. = ab urbe condita.
c) III viri a. a. a. = triumviri auro, argento, aeri flando, feriundo.

6. pri Ci. (Tusc. disp.): A. = auditor (naspr. M. = magister).

abacus -ī, m (gr. ἄβαξ)

1. mizica za štetje, razdeljena po dekadnem sistemu na kvadratna polja: Pers., Ap., M.

2. vsaka igralna deščica ali mizica, razdeljena na polja: Suet., Macr.

3. miza za postrežbo z odprtinami, v katere so postavljali spodaj zašiljene vinske vrče: Ca., Sid.; pozneje zelo lepa mizica, umetelno izdelana in okrašena, na katero so postavljali dragoceno posodje (vaze ipd.): Varr., L., Iuv., abaci vasa omnia, ut exposita fuerant, abstulit Ci.,

4. arhit.
a) zgornja plošča na srebrnem kapitelu: Vitr.
b) (marmorna ali steklena) kvadratna plošča iz sadrene malte ali mozaika kot okras sobnih sten, opaž: Vitr., bases abacorum Plin. frizi, podzidje sobnih sten. — Soobl. abax -acis, m: Prisc.