Franja

Zadetki iskanja

  • Tīcīnus -ī, m Ticín, levi pritok Pada v Cisalpinski Galiji, eden največjih pritokov te reke (zdaj Ticino); izvira na gori Adula in se izliva v Pad pri mestu Ticin. Ob tej reki je Hanibal l. 218 premagal Rimljane: L., Sil., Plin., Cl. — Od tod adj.

    1. Tīcīnēnsis -e ticínski: campi Aur.

    2. Tīcīnus 3 ticínski: fluenta Sil.
  • Tritopatre͡us -eī, m Tritopatrêj, eden od treh prvih mitoloških zaščitnikov Aten: ex rege Iove antiquissimo et Proserpina nati Tritopatreus Eubuleus Dionysus Ci. (De nat. deor. 3, 53).
  • Vāticānus 3 vatikánski: collis P. F. ali mons H., Iuv. Vatikanski grič, Vatikanski hrib, tudi (kot subst.) Vāticānus -ī, m (Plin., T., Porph.) Vatikán, eden od sedmih rimskih gričev, ki stoji na desnem bregu Tibere severno od Janikula, od katerega ga loči globel vallis Vaticana T., montes Vaticani Ci. ep. Vatikanski grič s svojo okolico, ager Vaticanus Ci., Gell. ali campus Vaticanus Ci. ep. Vatikanska poljana (Vatikanska ravnica), ki je rodila prav slabo vino; od tod Vaticani vappa cadi Mart. in Vaticana (vatikansko vino) bibere Mart.; Vaticanus circus Plin. Vatikanski cirkus, ki ga je cesar Nero(n) dal zgraditi v globeli med Vatikanom in Janikulom. Od tod subst. Vāticānus -ī, m Vatikán, bog zaščitnik Vatikanskega hriba: Varr. ap. Gell., Aug.

    Opomba: Mart. in Iuv. merita Vātīcānus.
  • Verbigenus pagus Verbígenski okraj, eden od štirih helvetskih okrajev: C.
  • vīminālis -e (vīmen)

    1. vitrski, vitrov, šiben, šibov, proten, protov, trsen, trsov: salix Col., Plin., Iuv.

    2. kot nom. propr.
    a) Viminālis collis Viminalski grič, Vrbov grič, eden izmed sedmerih rimskih gričev med Eskvilinskim gričem (Eskvilinom) in Kvirilskim gričem (Kvirinalom), tako imenovan po obilici vrbovja, ki je raslo na njem: Varr., L., Plin., Front., Fest.; zato se je tudi tam čaščeni Jupiter imenoval Vīminius Vimínij = Vŕbovski: Varr.
    b) Vīminālis porta Viminálska vrata (ob Viminalskem griču): Front.
  • Volcacius (napačno pisano tudi Volcatius, Vulcatius) 3 Volkácij(ev), Vulkácij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

    1. Volcacius Volkacij, Verov (Verres) prijatelj, eden od soudeleženih pri njegovem podkupovanju: Ci.

    2. L. Volcacius Tullus Lucij Volkacij Tul, konzul l. 66, nasprotnik Katiline, Cezarjev pristaš, pozneje posredovalec med Cezarjem in Pompejem: Ci.

    3. Volcacius Sēdigitus Volkacij Sedigit, pesnik okrog l. 100, je v svojem pesniškem kanonu razvrstil pisce komedij paliat po njihovi vrednosti, vendar po nekoliko čudnem zaporedju: Gell.

    4. Volcacius Tullus Volkacij Tul se je pod Cezarjem bojeval v Galiji in pozneje pri Dirahiju: C.

    5. Volcacius Gallicānus Volkacij Galikan je v času cesarja Dioklecijana baje popisal življenje rimskih cesarjev; ohranil se je le življenjepis Avidija Kasija.
  • Xanthos2 (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

    I.

    1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

    2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

    3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

    4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

    II. grško moško ime

    1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

    2. likijski zgodovinopisec: Plin.
  • Zagreus -eī, m (Ζαγρεύς) Zagrêj, eden prvih Dioskurov: Ci.
  • Zōē -ēs, f (Ζωή) Življenje, eden od Valentinijanovih eonov: Tert.
Število zadetkov: 209