Franja

Zadetki iskanja

  • aquāliculus -ī, m (demin. aquālis) „posodica za vodo“; od tod

    1. želodec, poseb. svinjski: Sen. ph., Tert., Aug., P. Veg., Isid.

    2. trebuh, vamp: Pers.
  • aquālis -e (aqua) vôden, vodén: velum (sc. ventorum) Varr., nubes Varr. ap. Non., poena Sid. kazen z utopitvijo; od tod subst. aquālis -is, abl. -ī, m f (sc. urceus ali hama) vrč za vodo, vedro: Ca. ap. Fest., Pl., Luc. ap. Char., Varr., Hyg. — Soobl. aquāle -is, n: Plin. ap. Char.
  • aquālium -iī, n (aqua) vrč za vodo: Plin. ap. Char.
  • aquāriolus -ī, m (demin. aquārius) vodnar, vodonosec: Ap., Tert., P. F.
  • aquārius 3 (aqua) vôden, za vodo: Gell., Amm., urceus Ca., vas Varr., Icti., rota Ca., Lamp., cotes Plin., provincia Ci. nadzorstvo nad vodovodi (ki je spadalo v področje kvestorja v Ostiji). Subst.

    1. aquārius -iī, m
    a) vod(n)ar, vodonosec, α) ki je v Rimu nosil vodo v hiše in obenem posloval tudi kot zvodnik: Iuv. β) pri Judih eden izmed sužnjev v templju, ki je nosil vodo, potrebno pri bogoslužju: Hier.;
    b) cevar, vodovodar, vzdrževalec vodovodnih cevi, eden izmed javnih slug (apparitores), ki so morali kot nižji edilovi uradniki, pozneje uradniki nadzornika vodovodov (curator aquarum), skrbeti za snažnost vodovodov in primerno razdelitev vode po cestah in hišah, pri čemer pa niso vselej pošteno ravnali: Caelius in Ci. ep., Front., Cod. I.;
    c) Aquārius -iī, m ozvezdje Vodnar, Vodolij (Ὑδροχόος): Varr., Ci. (Arat.), O., Plin., Hyg.; sonce stopi v znamenje Vodnarja sredi januarja, od tod: inversum contristat Aquarius annum H. začetek deževja (v Italiji).

    2. aquārium -iī, n
    a) napajališče: Ca.
    b) vrč za vodo: Plin. ap. Char.
  • aquāticus 3 (aqua)

    1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: lotos O., aves, frutices, limus Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (po)vodne živali (naspr. agrestia): Vulg.

    2. vodén = vlažen, moker: auster O., panis Plin.; subst. aquātica -ōrum, n (sc. loca) močvirnati kraji: Plin.
  • aquātilis -e (aqua)

    1. (po)voden, v (ob) vodi nahajajoč se, rastoč, živeč: animalia Varr. ali animantes Lact. (po)vodne živali, terrenae et aquatiles bestiae Ci. kopenske in (po)vodne živali, cochleae, musculi Plin.; subst. aquātilia -ium, n
    a) vse, kar je v vodi: Plin.;
    b) (po)vodne živali: Plin.

    2. z vodenim okusom: humor Varr., sucus Plin.

    3. vodén; subst. aquātilia -ium, n vodeni mehurji, bolezen živine: P. Veg.
  • aquātio -ōnis, f (aquārī)

    1. prinašanje, priskrbovanje vode: hic aquatio (est) Ci., aquationis causā procedere C., qui (amnis)... aquationem Istris praebebat L.; met. napajališče: Col., Plin.

    2. namakanje; met. v pl. mlake, luže, grezi: Plin.
  • aquātor -ōris, m (aquārī) vod(n)ar = ki hodi po vodo; pl. voj. vodni odred = oddelek vojakov, ki hodijo po vodo: C., L., Auct. b. Hisp.
  • aquātus 3 (aqua)

    1. pomešan z vodo: potio Aug., vinum Cael., vinum aquatissimum Aug.

    2. vodén, redek: lac Cael., crassius medicamentum an aquatius Sen. ph.; adv. vodeno, na redko; le v komp. in superl.: temperare aliquid aquatius Plin. Val., aquatissime vinum temperare Cael.
  • Aquēnsēs -ium, m (aqua) Akvljani, tavrinska mestna občina blizu Centumel v Etruriji: Plin.
  • aquicelus -ī, m = ravicelus: Plin.
  • Aquiculus -ī, m Akvikul, ime nekega Rutul-ca: V.
  • aquidūcus 3 (aqua in dūcere) medic. ki vleče vodo vase, ki vpija vodo: medicamina Cael.
  • aquifolius 3, gl. acrifolius.
  • aquifuga -ae, m f (aqua in fugere) ki se boji vode: Cael.
  • aquigenus 3 (aqua in genere = gīgnere) v vodi rojen: Tert.
  • aquila (aquola Pl.) -ae, f (aquilus temen, črn)

    1. orel, Jupitru posvečena ptica, ki mu je prinašala strele: Varr., Ci., L. idr., nec imbellem feroces progenerant aquilae columbam H., aquilam in te timebam O.; preg.: aquilae senectus Ter. orlovska = trdna (čvrsta) starost (ker je orel tudi v visoki starosti krepak).

    2. pren.
    a) legijski orel, srebrno bojno znamenje rim. legij: aquila argentea Ci., aquilam quartae legionis inferre Ci., aquilam ferre decimae legionis C., propter aquilam adsistit S., Romanae aquilae signifer O.; met. α) legija: acies tredecim aquilis constituta Auct. b. Hisp., victrices aquilae Lucan., mercede corruptae aquilae Plin.; β) mesto (služba) orlonosca: locuples aqu. Iuv.
    b) Orel kot ozvezdje: Ci. (Arat.)
    c) riba morski orel iz vrste skatov: Plin.
    č) arhit. aquilae zatrepni podvali na templjih: sustinentes fastigium aquilae vetere ligno traxerunt flammam T.
  • Aquilāria -ae, f Akvilarija, mesto v afriški Zevgitani: C.
  • aquilegus 3 (aqua in legere) vodo dvigajoč: rotae Tert.; subst. aquilegus -ī, m = aquilex: Cass.
Število zadetkov: 10000