Franja

perniciēs -ēī, f (per in nex)

1. poguba, pogubitev, pogubljenje, uničenje, propad(anje), nesreča (naspr. salus): Pl., L., Ap., Cels. idr., alicui perniciem dare Enn., spe salutis in perniciem incurrere, depellere perniciem a patria, incumbere ad alicuius perniciem, incurrere in apertam perniciem, perniciem afferre vitae alicuius, moliri alicuius perniciem Ci., his opibus paene ad perniciem alicuius uti C., machinari alicui perniciem S., perniciem ferre H., quae res illis perniciei et huic saluti fuit N., facile impelli ad eorum perniciem N., sine pernicie corporis Cu., facere alicui perniciem, astus hostium in perniciem ipsis vertere T., perniciem afferre, agi in perniciem Plin., agi ad perniciem, parare alicui perniciem Ph.

2. meton. (o osebah) nesreča, kuga, poguba, smrt, vir pogube (nesreče): S., Cat., Col., pernicies adulescentum (o zvodniku) Ter., adduxi hominem, perniciem Siciliae Ci., p. macelli H. (o požeruhu), hic (sc. Alexander) … tam hostium pernicies quam amicorum Sen. ph.; v pl. = pogubne, škodljive živali: Col.

Opomba: V rokopisih najdemo tudi obl. perneciēs, pernitiēs in permitiēs. Star. gen. sg. pernicii: Ci. (Pro Rosc. Amer. 131), Gell., Sis. (ap. Gell. et Non.); star. gen. sg. pernicies: Char.; star. dat. sg. perniciē: L.; dat. sg. pernicii: N. (Thrasybulus 2, 2; po nekaterih izdajah perniciei).

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

per-populor -ārī -ātus sum (per in populārī) popolnoma (docela) (o)pustošiti, (iz)prazniti, (o)ropati prebivalstva oz. prebivalstvo, pokonč(ev)ati: Placentinum agrum L., Italiam, Thraciam L., omnia circumiecta urbi frequentis et amoeni agri loca L., aliquem caedibus et incendiis T.; pt. pf. tudi pass.: perpopulato agro L.

Persae -ārum, m (Πέρσαι) Pêrzijci, in sicer

1. prebivalci pokrajine Perzide: Ci., N. idr.

2. prebivalci perzijskega kraljestva, podložniki perzijskega kralja: Ci. idr.; meton.: in Persas proficisci N. v Perzijo; pesn.: graves Persae H. = Párti; sg. Persēs -ae, m (Πέρσης): Ci., N. ali (v starejši, pa tudi poklas. obl.) Persa -ae, m: Pl., Amm. Pêrzijec; apoz.: Perses hostis Ci., vir Perses Q., Perses nemo, Perses rex N.; kolekt.: inquies Persa Amm. — Od tod
a) adj. Persēus 3 pêrzijski: Babylon Lucan., antrum Iuv., Mel., portus Pl. ob Evboji, kjer je stalo perzijsko ladjevje.
b) Persicus 3, adv. -ē (Περσικός) pêrzijski: apparatus H., servitus Sen., Persice loqui Q. α) bot. malus Persica Plin., Macr. ali arbor Persica Plin. breskev (drevo), subst. Persicus -ī, f: Col., tudi arbor Persici Lamp. breskovo drevo, breskev, malum Persicum Plin. ali subst. Persicum -ī, n: Plin., Col., Mart. breskev (sad). β) Persica -ōrum, n pêrzijska zgodovina: Ci. γ) Persicē (= Περσική) porticus pêrzijsko stebrišče (v Lakedajmonu, zgrajeno iz perzijskega plena, dalje tudi neki hodnik (galerija) na Brutovem podeželskem posestvu): Ci. ep.
c) Persis -idis -idem -idēs in (gr.) -idos -ida -idus, f (Περσίς) pêrzijska: rates O.; kot subst. f α) (sc. terra, γῆ) Pêrzija, dežela ob Perzijskem zalivu med Karmanijo, Medijo in Suziano: Cu., N., V., Mel. — Soobl. Persia -ae, f Pêrzija: Pl. β) (sc. femina) Pêrzijka: Cl., Vulg.

per-scrūtor -ārī -ātus sum (per in scrūtārī)

1. preisk(ov)ati, pretakniti (pretikati), pregled(ov)ati: canes, qui perscrutabantur omnia Ci. (v enakem pomenu tudi act. soobl. perscrutō -āre: postremo hunc iam perscrutavi, hic nihil habet Pl.).

2. metaf. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izslediti (izsledovati), proučiti (proučevati), razglobiti (razglabljati), premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišljevati) o čem: naturam rationemque criminum Ci., sententiam scriptoris domesticis suspicionibus Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl. Pt. pf. s pass. pomenom (večinoma v abs. rabi): Amm., Aug., Cass., Cod. I.

per-suādeō -ēre -suāsī -suāsum (per in suādēre) „z uspehom svetovati“, „nagovarjati k čemu“; od tod

1. pregovoriti (pregovarjati), preprič(ev)ati, nagniti (nagibati); abs.: magnitudine pecuniae persuasum est Ci., persuasit nox, amor, adulescentia Ter., homo factus ad persuadendum Ci.; z dat. personae: C., Trebonio ego persuasi? Ci.; (redko) z acc. personae: quis te persuasit Enn. fr., te persuadeam, ut … venias Petr.; z acc. rei (klas. le z acc. pron. n) = k čemu: quorum si utrumvis persuasissem Ci., numquam tamen haec felicitas illi persuasit neglegentiam Sen. rh., omnia nobis mala (k vsemu slabemu, k vsemu hudemu) solitudo persuadet Sen. ph.; od tod pass. impers.: Siculis hoc persuasum est, ut … Ci. Sicilci so se odločili, da … ; s finalnim stavkom: huic persuadet, petat S. (da) naj zahteva, huic persuadet, uti transeat C., persuasit populo, ut classis aedificaretur N.; redko z inf.: Sen. ph., ei persuadet tyrannidis finem facere N., nec arare terram persuaseris T.; kot trans. le pesn. in poklas.: Auct. b. Afr., Val. Max., persuasus fecit Ph., persuasi mori Iust. ki so sklenili umreti.

2. mnenje vcepiti (vcepljati), dopoved(ov)ati (dopovedavati), preprič(ev)ati: persuadentia verba O., dicere ad persuadendum accomodate Ci.; z dat. personae ali brez njega in ACI: C., V., H., Gell. idr., recuperatoribus p. non esse iniuriā M. Tullio damnum datum Ci., persuasit consilium esse Apollinis N.; poseb.: mihi persuadeo, tibi persuades, sibi persuadet itd. = prepričan sem (si, je itd.): velim tibi ita persuadeas, me tuis consiliis nullo loco defuturum Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: si praesens sibi persuasisset, quam iustas petendi causas haberet Suet.; z acc. rei (pron. n) = o čem, glede česa: id ei persuasit N., hoc volunt persuadere, non interire animas C.; z de: si forte de paupertate non persuaseris Ci.; pass. impers.: mihi persuadetur Ci. dam si dopovedati, dam se prepričati, persuasum (persuasissimum) mihi est N., Ci. trdno sem prepričan, trdno sem sklenil; v istem pomenu tudi persuasum habeo C. ali mihi persuasum habeo C.; trans.: si scit et persuasus est Caecina in Ci. ep., si persuasus auditor fuerit Corn.; od tod v abs. abl.: quo (sc. malo) viso atque persuaso Ci. in se je človek o njem prepričal.

per-tractō (tudi, vendar slabše per-trectō) -āre -āvī -ātum (per in tractāre)

1. povsod (o)tipa(va)ti, pretipa(va)ti, (o)šlatati: Auct. b. Afr., barbatulos mullos Ci., caput dormienti Iust., manum hominis Ap.; pesn.: vulnera visu Sil. natančno pregled(ov)ati.

2. metaf.
a) natančno preisk(ov)ati, premisliti (premišlj(ev)ati), preučiti (preučevati), obravnavati, miselno se ukvarjati, pečati se s čim: Q., Plin. iun. idr., totam philosophiam Ci., perceptae penitus et pertractatae res humanae Ci.

2. (dušo, duha) obdel(ov)ati, nagniti (nagibati), (na duha, dušo) vplivati: sensūs mentesque hominum, hominum animos, animos iudicum Ci. — Od tod adv. pt. pf. pertractātē na zelo obrabljen (navaden, običajen, ustaljen) način: non pertractate facta est (sc. fabula) Pl.

per-veniō -īre -vēnī -ventum (per in venīre)

1. do cilja dospe(va)ti, do cilja priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti: Q., Plin. idr., domum C., nando in tutum N., ad tumulum, ad regem O., ad portam Ci., quo ire intenderant, perventum est S.

2. metaf.
a) priti (prihajati) do česa, doseči (dosegati), dobi(va)ti kaj: ad principatum N., in senatum S. doseči senatorsko čast, ad septuagesimum regni annum Ci. doživeti, p. in amicitiam alicuius N. s(po)prijateljiti se s kom, in affinitatem p. alicuius N. priti v svaštvo (sorodstvo) s kom, in odium alicuius N. sovraštvo si nakopati, p. in claritudinem S. zasloveti; (v govoru) pri(haja)ti do česa: ad illa opprobria N., ad hunc locum C.
b) (o stvareh) priti kam, preiti na koga, kam: Varr., imperium pervenit ad ignaros S., pecunia ad Verrem p. Ci. je pripadel Veru, je prišel v Verove roke, annona ad denarios L pervenerat C. cena žita je poskočila, ira in rabiem pervenerat Cu. jeza je vzkipela do besnosti, je prešla (se je sprevrgla) v bes, p. ad aures alicuius N. priti komu na uho; tudi s samim acc.: verba aures non pervenientia nostras O.
c) spadati k čemu: L., Pl.

Opomba: Cj. pr. pervenat: Pl., pervenant: Pl.; fut. pervenibunt: Pomp.; inf. pervenirier: Ter.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

Phalērum -ī, n (Φάληρον) Falêron, najstarejše atensko pristanišče, vzhodno od Pireja; z mestom ga je povezovalo dolgo zidovje, k pristanišču pa je spadal tudi tržič Falêr (Phalērus, Φάληρος δῆμος). — Od tod Phalēre͡us -eī in -eos, acc. -ea, m (Φαληρεύς) iz Falêrona, Falerónec: Demetrius Phalereus Demetrij Faleronec (iz Falerona, Faleronski), atenski vladar (gl. pod Dēmētrius): Ci., N., Ph., Q., imenovan tudi samo Phalereus: Ci. Phalēricus 3 (Φαληρικός) falêrski, falerónski: portus N., fons Plin.; subst. Phalēricus -ī, m (sc. portus) falêrsko (falerónsko) pristanišče: Ci.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

phasēlus (in phasēlos) -ī, m (tuj. φάσηλος)

1. navadni fižol, turški bob (Phaseolus vulgaris Linn.): V., Col. idr. V enakem pomenu tudi demin. phaseolus -ī, m: Col., Plin.

2. metaf. lahko plovilo v obliki stroka: Ci. ep., Varr. ap. Non., S. ap. Non., Cat., O., V., Iuv., Mart., Lucan.

Pherecratēs -is, m (Φερεκράτης) Ferekrát

1. neki starec iz Ftije, baje Devkalionov potomec: Ci.

2. neki pesnik starejše atiške komedije, starejši kot Aristofan; po njem se imenuje tudi verz metrum Pherecratīum ali Pherecratīon (Φερεκράτειος) Ferekrátov verz, ferekratêjski (ferekrátski) verz, ferekratêj: razni slovničarji.

Philippus -ī, m (Φίλιππος) Fílip

I. ime makedonskih kraljev

1. Amintov sin, oče Aleksandra Velikega, kralj v letih 360—336: Pl., Ci., N., Iust.; meton. tudi Fílipov (= od Filipa kovani) zlat(nik): Pl., regale nomisma, Philippus H.; metaf. zlat(nik) nasploh: Aus. — Od tod adj.
a) Philippēus 3 (Φιλίππειος) Fílipov: nummus (aureus) Philippeus (gen. pl. vedno Philippēum) Pl., L. Filipov (= od Filipa kovani) zlat(nik) = 20 drahem, sanguis Pr. Kleopatrino sorodstvo s Filipom.
b) Philippicus 3 Fílipov, fílipski: talentum Pl., aurum Plin. iz Filipovih rudnikov, orationes Ci. filípike = Demostenovi govori proti Filipu; subst. Philippicae -ārum, f (sc. orationes) filípike = Demostenovi govori proti Filipu in po njihovem zgledu nastali Ciceronovi govori proti Antoniju: Prisc., Hier.

2. Philippus Arrhidaeus Filip Ar(h)idaj, polbrat Aleksandra Velikega: Iust.

3. Filip III., kralj v letih 220—179: L., Ci., N. —

II. telesni zdravnik Aleksandra Velikega: Cu., Iust. —

III. priimek Marcijevega rodu, npr. L. Mārcius Philippus Lucij Marcij Filip

1. govornik in državnik, konzul l. 91: Ci.

2. Oktavijanov očim: C.

philyra (philura) -ae, f (tuj. φιλύρα lipa) lipa (čisto lat. tilia), meton. lipovo ličje kot vezivo za vence: O., Plin., nexae philyrā coronae H.; tudi kot list(i) za pisanje: Ulp. (Dig.), Paul.; od tod metaf. philyrae v pisalne liste predelane kože papirjevega drevesa: Plin. — Kot nom. propr. Philyra -ae, f (Φιλύρα) Fílira, drevesna nimfa, Okeanova hči, s Saturnom mati Kentavra Hirona, spremenjena v lipo: Hyg., Serv. — Od tod adj. Philyrēius 3 (Φιλυρήϊος) Fílirin, fílirski: heros (= Chiron) O., tecta O. Hironova; metron. Philyridēs, pri pesnikih iz metričnih ozirov tudi Phīlly̆rĭdēs -ae, m (Φιλυρίδης) Filírid (Filiríd) = Filirin sin = Chiron: O., V., Mart., Pr.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phorcus² -ī, m (Φόρκος) Fórk(us), Fórkos, božanski morski starec, Neptunov sin, oče Meduze in njenih sester: V., Plin., Lucan., Val. Fl., Hyg. — Od tod

1. Phorcis -idis in -idos, f Fórkida, Forkova hči (= Gorgo): Pr., sorores Phorcides (= Gorgones) O.; abl. pl. Phorcisi Hyg.

2. (iz soobl. Phorcȳn -ȳnis, m, Φόρκυν) Phorcȳnis -idis in -idos, f (Φορκυνίς) Forkínida = Fórkida: Phorc. Medusa O., Lucan., tudi samo Phorcynis (= Medusa) O., pesn. = Meduzina glava: O.

Phryx -ygis, acc. -em in -a, m (Φρύξ)

I. Frígijec, preb. pokrajine Frigije: Plin., Aus., Phrygem plagis fieri meliorem Ci.; poseb. Frígijec

1. = Marsyas: Stat.

2. = Aeneas: Pr., Phryx pius O.

3. = frigijski Kibélin svečenik skopljenec: Pr.

4. (zaničlj. namigujoč na takega skopljenca): corpus semiviri Phrygis (= Aeneae) V.; kot adj. = frígijski: augur Iuv., ager Cl. Večinoma pl. Phrygēs (Frygēs, stlat. Frugēs, Brugēs, Phruges; Φρύγες) Frígijci, sloveči zlatovezci, vendar zaničevani zaradi svoje lenobe in neumnosti: Ci., Plin., sero sapiunt Phryges L.; pesn. = Rimljáni (kot Enejevi potomci): Sil.; tudi neki krščanski razkolniki: Aug., Lact., Cod. Th. — Od tod adj. Phrygius (stlat. Phrugius) 3 (Φρύγιος) frígijski; pesn. = trojánski: Phrugia porta Pl., Phrygia Ida V., mater (= Cybele) V., O., pastor (= Paris) V., tyrannus (= Aeneas) V. ali (= Laomedon) O., vates (= Helenus) O., maritus (= Aeneas) O. ali (= Pelops) Pr., minister Val. Fl. ali venator Stat. (= Ganymedes), ferrum Ci. frigijsko orožje = orožje frigijskih sužnjev, ki jih je uporabljal Sula, chlamys V., vestis O. umetelno vezena, buxum O. frigijska piščal = piščal, ki so jo uporabljali pri Kibelinem bogoslužju, modi O. frigijski napevi = piščalni napevi, orgiastična glasba pri Kibelinih svečanostih, lapis Plin. žoltača (rumeni kamen za barvanje oblačil), pa tudi = frigijski marmor: H.; prim.: Phrygiae columnae Tib. stebri iz frigijskega marmorja, Phrygiae matres (kobile) Cl. Subst.
a) Phrygia (Frygia) -ae, f (sc. terra, Φρυγία) Frígija, sprva notranji del zahodne Male Azije (Phrygia maior Velika Frigija), potem tudi še južno obrežje Propontide (Phrygia minor Mala Frigija): Acc. fr., H., Iust., Plin.
b) Phrygiae -ārum, f (sc. mulieres) Frígijke: V.
c) Phrygiō (Frygiō, Frigiō) -ōnis, m Frígijec, meton. zlatovezec, vezilec zlata: Varr. ap. Non., Pl.; od tod adj. Phrygiōnius 3 vezèn: vestes Plin. —

II. Fríks (Fríg), reka v Lidiji, pritok Herma (Hermus): Plin.; od tod adj. Phrygius 3 (Φρύγιος) fríški: Phrygius amnis L. = Friks (Frig).