Franja

humilitās -ātis, f (humilis)

I. nizkost, pritličnost: Amm., navium C., arborum S., aliorum (animalium) ea est humilitas, ut … Ci. majhnost, sidera altitudine aut humilitate distantia Ci. po visokem ali nizkem položaju. —

II. metaf.

1. nizkost rodu (pokolenja), — sloja, nizki rod, — sloj, neplemenitost, ubožnost: Min., paupertas, ignobilitas, humilitas Ci., alicuius humilitatem despicere Ci., propter humilitatem … in hominum ignoratione versatur Ci., h. generis S., humilitatem alicui obicere L., humilitas inopiaque Cu., h. natalium Plin.

2. majhna moč, nemoč, nepomembnost, poniž(ev)anje: Petr., Q., Amm., qui non videret humilitatem cum amplitudine contendere Ci., id se ex humilitate sua probare posse C., neque nunc se illorum humilitate … postulare C. ob njihovem ponižanju; (o stvareh) malenkostnost, neznatnost, pritlehnost: h. rerum Plin.

3. pobitost, potrtost, obupanost: habet … humilitatem metus Ci. nekaj, kar pobija (tare) srce.

4. podvrgljivost, pohlevnost: saepe magnificentia plus proficit quam humilitas Ci., summittere se in humilitatem causam dicentium L., h. asinorum Plin., et deiecto (capite) humilitas et supino arrogantia ostenditur Q., h. animi Lact., induite vos … humilitatem Vulg.

humus -ī, f (prim. gr. χϑών [iz *χϑώμ] zemlja, tla, prst (fem.), gr. χαμαί na zemlji, na tleh, na zemljo [tla], gr. χαμᾶ-ζε na zemljo [tla], po tleh, gr. χαμᾶ-ϑεν od zemlje, od [s] tal, gr. χϑαμαλός ali χαμηλός = lat. humilis)

1. prst (f), zemlja, svet, tla: Amm., h. iniecta Ci., humi pabulum S. trava, zelišča, quae humi arido atque arenoso gignuntur S., h. dura, pinguis V., fundit humus flores, mandare humo corpus, ab humo convellere silvam V., qui … humum semel ore momordit V. ki je enkrat zemljo ugriznil = šel pod rušo (prim.: gr. ὀδὰξ ἕλον οὖδας Hom.), repere per humum H. po tleh, propter humum volare O. pri tleh, h. graminea, arens O., tundit humum moriens O., nec caelo neque humo neque aquis dea vestra recepta est O., in humo lumen figere O., deiecto in humum vultu O., proiectos in humum necat T., humo facili ac levi acceptante occultum opus Cu., h. horrida Sil., gelida Stat. Pomni poseb.
a) loc. humī pri glag. mirovanja = na tleh: humine an sublime putescat Ci., h. iacēre Ci., O., nos h. strati Ci., stratus h. Iuv., h. depressus S., humi (po drugih humo) aliquem condere V. v zemlji, h. positus O.; prolept. pri glag. pregibanja = na tla: corpora fundit h. V., procumbit uterque pronus h. O., stravit h. pronam, prosternit h. iuvenem O., spargit h. dentes O., abicere h. corpus Cu. ali se Plin.
b) redk. acc. humum na tla (nam. nav. in humum; gl. zgoraj): primos et extremos metendo stravit humum H.
c) abl. humō α) kot pravi abl. = od (s) tal, od (iz) zemlje: ventus harenam h. excitavit S., fundit h. … victum … tellus V., Troia fumat h. V., h. exire, surgere, se movere, se tollere, oculos attollere, membra levare O., hominem appellari, quia sit humo natus Q. β) kot abl. loci = na tleh, na (v) zemlji: figere h. plantas V., humo aliquem condere (gl. zgoraj) V., sedit humo nuda, h. iacet resupinus, durā cornua figit h. O.

2. occ.
a) orna zemlja, orníca: spargere semina rudi humo O., humum vicinia nulla premebat (ni utesnjevala) O.
b) tla = tlak, dno, pod: humus erat lutulenta vino Ci., aquae perspicuae ad humum O.
c) pesn. zemlja = kraj, pokrajina, dežela: h. Punica, Pontica, Tomitana, natalis O., Delphi mediam humum orbis tenentes O., Mercurius gratam Minervae despectabat humum (= Atticam) O., dum pretium vitae grata rependit humus Pr. hvaležno podzemlje.

3. metaf. tla = nizko, nizkotnost, podlo(st) v govoru, v mislih: via, qua me possim tollere humo V., humum vitare H., serpit humi H., sermones repentes per humum H., corpus … adfigit humo divinae particulam aurae H.

Opomba: Humus kot masc.: Gracchus et Laevius ap. Prisc. Star. abl. sg. humu: Varr. ap. Non.

hyacinthizōn -ontis, acc. pl. -ontas (gr. ὑακινϑίζων) hiacintu (po barvi) nekoliko podoben: berylli Plin.

hyacinthus -ī, m (gr. ὑάκινϑος)

1. hiacint starodavnikov (ne naš), čisto lat. vaccinium, perunika (Iris germanica Linn.) ali vrtni ostrožnik, — svaljnik (Delphinium aiacis Linn.) ali (po drugih) sabljan (Gladiolus segetum): Col., Plin., Pall., suave rubens hyacinthus V., latus molli fultus hyacintho V. Kot nom. prop. Hyacinthus (-os) -ī, m (Ὑάκινϑος) Hiakínt, v grški mitologiji lep mladenič, sin špartanskega kralja Ojbala (Oebalus), ki ga je Apolon ljubil, a ga usmrtil z nesrečnim metom diska; iz mladeničeve krvi je Apolon dal prikliti cvetki hiacintu, na katere listih so starodavniki čitali črko Υ (začetnico imena Ὑάκινϑος), ali ΑΙ tudi ΑΙ ΑΙ (tarnajoči Apolonov glas): Hyg., O., Plin. Od tod Hyacinthia -ōrum, n (sc. sacra; Ὑακίνϑια) Hiakintova slovesnost, tridnevni praznik, ki so ga Špartanci obhajali na čast Hiakintu vsako leto julija: O., Macr., Hier.

2. metaf.
a) hiacint, dragulj hiacintove barve, nekakšen temni ametist: Plin., Cl., Vulg.
b) svila hiacintove barve, višnjeva (vijolična) svila: Vulg.

Hyadēs -um, acc. -as, f (Ὑάδες, pravzaprav = „dežujoče“ iz gr. ὕω dežujem; lat. Suculae „svinjke“, ker je ljudska etim. besedo Hiades napačno izvajala iz gr. ὗς svinja, čemur se Ci. in Plin. posmehujeta) Hiáde, Deževnice, Gostosevci, sedmerica zvezd v ozvezdju Bika (v njegovi glavi); njihov vzhod od 7. do 21. maja naznanja in prinaša dež: Hyg., Plin., Val. Fl., Gell., has Graeci stellas Hyadas vocitare suërunt, [a pluendo; ὕειν enim est pluere] nostri imperite Suculas, quasi a subus essent, non ab imbribus nominatae Ci., pluviae V., tristes H.; v grški mitologiji so Hiade hčere Atlanta (Atlas) in sestre (po drugih hčere) Hianta (Hyas), tudi sestre Plejad: O. Sg. Hyas -adis, fem. kolekt. hijada, deževnica: Stat., Cl.

hyaenius 3 (hyaena) hijenin, hijenski: gemma h. Plin., Isid. dragulj, ki se je po mnenju starodavnikov baje nahajal v hijeninih očeh.

Hyās -antis, acc. Hyān (O.), m (Ὕας) Hiánt, Atlantov sin in brat (po drugih oče) Hiad: sidus Hyantis (= Hyades) O.

Hybla -ae, ali (pri O. tudi) Hyblē -ēs, f (Ὕβλα, Ὕβλη) Híbla

1. gora na vzhodni obali Sicilije, bogata z medenimi zelišči, poseb. z materino dušico, zato so jo čebele pridno obiskovale in Hibla je zaslovela po medu in čebelarstvu: V., O., Col., Mel., Plin., Mart., Sil. Od tod adj. Hyblaeus 3 hiblajski: apes V., gramen Lucan., mella Mart.

2. ime treh mest na Siciliji (Hybla maior, minor in Hybla Megara Megarska Hibla ob gori Hibli). Megarsko Hiblo omenja: Plin. Od tod subst. Hyblēnsēs -ium, m Hiblan(c)i, preb. enega teh treh mest: Ci., Plin.

hydreus 3 (hydra), po drugih hydraeus 3 (gr. ὑδραῖος) ki spada k (po)vodni kači, (po)vodne kače (gen. sg.): germen M.

Hylās -ae, m (Ὕλας) Hilas (gen. Hila),

1. Teodamantov sin, Herkulov ljubljenec in spremljevalec na vožnji Argonavtov. Ko je šel Hilas v Miziji po vodo za Herkulov obed, so ga studenčne nimfe potegnile v vodo, ker jih je mikala njegova lepota: V., O., Pr., Hyg., Val. Fl., Stat., Prob.

2. neki pantomimik: Suet.

3. neki rokoborec: Aus.

Hylerna -ae, f Hilérna, gaj ob Tiberi: O. (po drugih lucus Helerni).

Hymēttus: Ci., H., O., Col., Plin., Iuv. ali Hymēttos: Val. Fl., Mart., Ap. -ī, m (Ὑμηττός) Himét, gora na Atiki jugovzhodno od Aten, ki je slovela po svojem izvrstnem marmorju in medenih zeliščih. Od tod adj. Hymēttius 3 (Ὑμήττιος) himetski: trabes H. gredje iz himetskega marmorja (kot nastavek na stebrih), mella H., cera O., columnae Plin. iz himetskega marmorja.

hyoseris -is, f (gr. ὑόσερις) hióseris, endiviji podobna rastlina, po drugih črni glavač, — glavinec (Centaurea nigra Linn.) ali (Hyoseris lucida Linn.): Plin.

Hypata -ae, f (Ὕπατα) Hípata, mestece tesal(ij)skih Enianov (Aenianes) v Sperhejevi dolini ob severnem obronku gore Ojte (Oeta), razvpita po čarovništvu tamkajšnjih starih bab (še zdaj Ipáti): L., Ap. Od tod adj.

1. Hypataeus 3 (Ὑπαταῖος) hipatski, iz Hipate: exsul L.; subst. Hypataeī -ōrum, m Hipatajci, hipatski preb.: L.

2. Hypatēnsis -e, hipatski: ager L.

hypatē -ēs, f (gr. ὑπάτη, sc. χορδή) hipáta = najvišja (ali po naše najnižja) struna z najnižjim tonom najstarejšega in najpreprostejšega glasbenega sistema: Vitr.

hypocauston (-um) -ī, n (gr. ὑπόκαυστον) kurilnica, obokan votel prostor pod sobnim podom, v katerega je prehajala vročina iz peči (gr. ὑπόκαυσις, gl. to besedo) ter ogrevala sobo; od tod je po napeljanih ceveh prihajala v zgornje nadstropje: Vitr., Plin. iun., Stat.

Hyriē -ēs, f (Ὑρίη) Hírija, mesto in jezero v Ajtoliji: Plin. Po O. je Hirija sprva nimfa, ki je Apolonu rodila Kiknosa (Cycnus); od prevelike žalosti za svojim izgubljenim sinom se je baje spremenila v jezero (Hirijo).

iactūra -ae, f (iacĕre)

1. metanje (blaga) z ladje: quaerit, si in mari iactura facienda sit, equine pretiosi potius iacturam faciat an servuli vilis Ci.; meton.: iacturae summa Icti. škoda, nastala po metanju blaga z ladje.

2. metaf. opustitev, žrtvovanje, izguba, škoda: cuius laudationis iactura nobis exoptanda est Ci., iactura rei familiaris Ci., causae, iuris Ci., temporis L., operum tanto labore factorum L., capitis amissi (izgubljene glavnice) L., maior Romanis quam pro numero iactura fuit L. izguba v bitki, iactura sanguinis O. moritev otrok, iacturam (alicuius rei) facere škodo trpeti, izgubo imeti, (iz)gubiti kaj, iacturam dignitatis atque honoris facere C., huius dignitatis iactura facienda est Ci. ta čast se mora žrtvovati, hos iacturam suarum tribuum fecisse Ci. ti (da) so izgubili svoje tribuse, patiatur eius vita reliqua me hanc tantam iacturam criminum facere Ci. da sedaj tako povsem preskočim v, iacturam gravissimam feci, si iactura dicenda est tanti viri amissio Plin. iun., parvam iacturam accipere L. malo poražen biti, iacturam pati (= facere) Col.

3. meton. strošek, izdatek, denarna žrtev: quae iactura, qui sumptus, quanta largitio! Ci., ipsum M. Aurium non magna iactura facta tollendum interficiendumque curavit Ci., quibus iacturis homines in provincias proficiscuntur Ci., in his inmanibus iacturis infinitisque sumptibus Ci., eos ad se magnis iacturis pollicitationibusque perduxerant C., magnis iacturis sibi quorundam animos conciliare C.

iactus -ūs, m (iacĕre)

1. met, metanje, lučanje, streljanje: pulveris V., telorum Val. Max., fulminum iactūs Ci. ali — iactŭs T., se iactu dedit aequor in altum V. vrgel (zagnal) se je v … , iactu superant sagittae arborem V. v poletu, ob strelu, quatiunt fenestras iactibus crebris iuvenes H.; teli iactus = lučaj, streljaj: intra iactum teli progressus uterque V. na streljaj, extra teli iactum Cu., Sen. ph. zunaj streljaja, ad teli iactum pervenire Cu. na streljaj se približati; metaf.: fortuitus iactus vocis Val. Max. slučajno izgovorjena (podtaknjena) beseda.

2. occ.
a) kot kockarski t. t. met, lučaj, vržek: Pl., Ter., tesserarum prosper iactus L., talorum iact. O., Pr., extremus ac novissimus iact. T.
b) metanje ribiške mreže in meton. poteg, lov = na en poteg ujete ribe: retis Icti.; abs.: a piscatoribus … iactum emerat Val. Max.
c) metanje v stran, odmetavanje, meton. zavrženo: inter purgamenta et iactus cenantium Sen. rh.
č) metanje (blaga) z ladje: iactu decīdere (poravnati se) cum ventis Iuv., iact. mercium Icti., iactum mercium facere levandae navis causā Dig. blago z ladje vreči, — (po)metati; meton. z ladje vrženo (pometano) blago: iactum ex nave factum ferre Icti.
d) met, razširjanje: radiorum Plin.
e) nametavanje: aggeris Vulg.