Franja

Cilicēs -um, acc. nav. -as, m (Κίλικες) Kiličani, preb. južnega maloazijskega obrežja nasproti Cipra, sloviti gusarji: Ci., C., N. idr., Cilices Clitae T. Kiličani Kliti, divji kilikijski gorjanci. Redek sg. kot apoz. Cilix -icis, m (Κίλιξ) Kiličan, kiliški: crocus Lucr., Cil. Taurus O., tonsor Mart., Tamira T.; k temu fem. Cilissa -ae(Κίλισσα) Kiličanka, kiliška: spica rumenec = žafran: O. ali pa žafranovo olje: Pr. — Od tod adj.

1. Cilicius 3 (Κιλίκιος) kilikijski, kiliški: Cil. portae N., Plin. (prelaz na Tavru), Cil. mare Cu., Plin., vela Ulp. (Dig.) iz kilikijske kozje dlake; subst.
a) Cilicia -ae, f(sc. terra, Κιλικία, sc. γῆ) Kilikija: Ci., C., N., L. idr.
b) cilicium -iī, n (κιλίκιον) kiliška odeja, kiliška preproga, kiliško pregrinjalo iz kozje dlake: Sis. ap. Non., Varr., L. idr., coria, cilicia, saccos imperavit Ci.; occ. raševinasta obleka kot znamenje pokore: Vulg.

2. (iz Cilicia) Ciliciēnsis -e kilikijski: praetor, provincia Ci. ep., legio C.

Cimbrī -ōrum, m (Κίμβροι) Kimbri (Cimbri), germ. ljudstvo, ki je po mitu v 2. st. zaradi dviga Severnega morja odrinilo iz svojih bivališč proti jugu; l. 113 so premagali konz. Gneja Papirija Karbona pri Noreji, l. 103 pa jih je Marij porazil pri Vercelah: Ci., C., T. idr.Redek sg. Cimber -brī, m Kimber Cimber): Val. Max., Q., kolekt.: Cl. Kot adj.= kimbrski (cimbrski): Cimbro triumpho O. nad Kimbri. Kot priimek: L. Tillius Cimber Lucij Tilij Kimber (Cimber), eden izmed Cezarjevih morilcev: Ci. — Od tod adj. Cimbricus 3, adv. -ē kimbrski (cimbrski): Vell., Fl., scutum Ci. (kot izvesek neke prodajalnice na forumu), bellum Plin., Front., Cimbrice loqui Ps.-Q.

Cimmeriī -ōrum, m (Κιμμέριοι) Kimerijci, pri Hom. mitično ljudstvo na skrajnem zahodu, živeče v neprestani temi. V klas. dobi so si predstavljali njihovo bivališče

1. na današnjem Krimu: Mel., Plin. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski: litus O., Bosporus Plin.

2. v okolici Mizenskega rta: Ci., O., Tib. Od tod adj. Cimmerius 3 kimerijski = temen: luci V. ali lacūs Tib. ali domus Sil. ali tenebrae Lact., Amm. = podzemlje.

Cimōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Κίμων) Kimon, Miltiadov sin, roj. l. 504, umrl pred Kitijem na Cipru l. 449, atenski državnik in vojskovodja, ki je l. 469 ob Evrimedontu premagal Peržane: Ci., N. idr. — Lat. soobl. cimō -ōnis: Val. Max.

cincinnātus 3 (po zgledu pt. pf. iz cincinnus izveden adj.) kodrastih las, kodrast, kodrav: moechus Pl., consul, ganeo Ci., stellis iis, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci. lasate zvezde, repatice. Kot nom. propr. Cincinnātus -ī, m Cincinat = Kodrež, Koder, Kodrè, Kodroglavec, priimek rodbine Kvin(k)cijevega rodu. Poseb. L. Quin(c)tius Cin. Lucij Kvin(k)cij Cincinat, consul suffectus l. 460, diktator l. 458, na to častno mesto poklican naravnost od oranja na polju, zastopnik starorim. preprostosti in pravičnosti: Ci., L., Val. Max.

Cīncius 3 Cincij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cincius Alimentus Lucij Cincij Aliment, l. 210 je poveljeval kot pretor, l. 209 kot propretor na Siciliji ter l. 208 brez uspeha poskušal z morske strani zavzeti Epizefirske Lokre na Brutskem: L.

2. L. Cinc. Aliment Lucij Cincij Aliment, sloveči letopisec med 2. punsko vojno, v kateri je bil ujet; pisal je v gr. jeziku: L.

3. M. Cinc. Aliment Mark Cincij Aliment, kot tr. pl. l. 204 uveljavil zakon lex Cincia de donis et muneribus, po katerem odvetniki ne bi smeli jemati darov za zastopanje v pravdi: Ci., L., T., Arn.

4. L. Cinc. Lucij Cincij, Atikov upravnik: Ci. ep.

cīnctus -ūs, m(cingere)

1. prepasovanje, opasovanje: cotidiani cinctus Plin., Gabīnus cinctus ali c. Gabīnus V., L. idr. gabijsko opasovanje, poseben način nošenja toge, baje vpeljano iz Gabijev, običajno posebno pri nabožnih svečanostih: čez levo ramo viseči rogelj podpasane toge so potegnili pod desno pazduho na prsi.

2. met. pas, predpasnik, kakršne so nosili Rimljani pod togo preden je prišla v splošno rabo (semitska) tunika: Varr., Plin., Suet., Stat., Ap.

cingulum -ī, n(cingere)

1. pas (ženski in moški): Eccl., solvere cingulum uxoris Varr. ap. Non., cingulo succinctus Petr.; pesn. zaradi metrike pogosto pl. nam. sg.: Penthesilea furens... aurea subnectens... cingula mammae V., dedit acre decus fecundaque monstris cingula Val. Fl.; pren. kot znamenje vzdržnosti: erit iustitia cingulum lumborum eius Vulg.

2. orožni prepas, jermen za meč, ki so ga nosili čez ramo: Cl.; pesn. v pl. nam. sg.: Stat., aurea bullis cingula V.; kot častno znamenje v vojaški in nevojaški službi: Cod. Th., Cod. I.; od tod met. vojaški stan, državna služba: cingulum deponere Cod. I. stopiti iz vojaške službe, sine cingulo constituts Cod. I. izven službe, binis aut ternis pluribusve mereri cingulis Cod. I.

3. podprsnica za živali: cingula aurata Ap., ruptis equorum cingulis Fl., phalerae et cingula Serv. — Kot nom. propr. Cingulum -ī, n Cingul, mesto in gorska trdnjava na Picenskem ob umbrijski meji: Ci. ep., C.; isto tudi Cingula saxa: Sil. — Od tod adj. Cingulānus 3 cingulski: ager Front.; subst. Cingulānī -ōrum, m Cingulci, preb. Cingula: Plin.

Circē -ēs in Circa -ae, f (Κίρκη) Kirka, Helijeva in Perzina (Persē) hči, sestra Ajeta (Aeētēs) iz Kolhide, slavna Nimfa čarovnica na otoku Ajaji (Aeaea); Rimljani so si jo predstavljali živečo ob Kirkajskem predgorju v Laciju. Pri njej se je mudil Odisej, čigar tovariše je spremenila v prašiče: Ci., Tib., Circae pocula H. = čarovne pijače, Circe vitrea H. nezanesljiva, ab Ulixe deaque Circā L: Od tod adj. Circaeus 3 (Κιρκαῖος) Kirkin; terra, iugum V., litus O. = Kirkajsko predgorje, campi Val. Fl. = Kolhida, Kirkina domovina, Circaea moenia H. = Tuskul, ki ga je zgradil Telegon, Odisejev in Kirkin sin; pesn.= čaroven, strupen: poculum Ci. čarovna pijača, gramen Pr.

circēnsis -e (circus) k cirkusu spadajoč, cirkuški: ludi circenses Ci., S., circense ludicrum L., T., c. pompa Suet. igre v cirkusu; subst. circēnsēs -ium, m(sc. ludi) cirkuške igre, igre v cirkusu: circenses ludi plebei L. ki so jih prirejali plebejski edili 20. X., magnis circensibus actis V. = igre Consualia na čast Konzu, ki jih V. zamenjuje z igrami v cirkusu, populus optat „panem et circenses“ Suet. Circenses so dirke z vozovi, rokoborbe, jahanje, boji med zvermi, tekme, pomorske bitke.

circuitiō (circumitiō) -ōnis, f (circumīre)

I.

1. abstr. hoja v krogu (okrog), kroženje, krožitev, sukanje, vrtenje: c. tympani plani Vitr., efficere modicas circumitiones (tympani) Vitr., orbiculorum circumitiones Vitr.; pren.: insecuti temporis c. Cod. I. (pre)tek.

2. konkr.
a) krožna pot (črta), krog, obod: liberata c. Vitr. krog na vodoravnem, celeriter consequi iustam circumitionem Vitr. pravšnje mesto na svoji krožni poti.
b) krožni zavoj: collocanda oppida sunt... circumitionibus Vitr., in cursibus et circumitionibus (namreč vodovodov) spiritus naturales aliter atque aliter fiunt Vitr., munimentum fluminis circumitione vallatum Amm.; met. α) površina kroga: Vitr. β) hodnik, hodišče: cum haberent singula tabulata circumitionem cubitorum ternum Vitr., duo triclinia cum circumitionibus inter se spectantia Vitr. γ) oblina: extrema tympani circumitio Vitr. valjasta oblika bobna.
c) ovinek, okoliš: sin autem non longum erit circumitio Vitr. eius montis iugum oras maris Hadriatici pertingit circumitionibus Vitr.; pren. ovinek, okoliš(i) v govoru ovinek v govoru, posredno postopanje: ita aperte ipsam rem modo locutus es, nihil circumitione (po drugih circum itione) usus es Ter., hic (Epicurus) circumitione quadam deos tollens Ci. nekako ovinkoma, quid opus est circumitione et amfractu? Ci., quid sibi volunt ambitus isti et circumitiones? Fr.; od tod ret. circuitio (= περίφρασις) opis: Corn.
č) okrožje, obseg: orbis terrae Vitr., duorum stadiorum habere ambitionis circumitionem Vitr.

— II. obhajanje, voj. obhod vojaških straž, (nočna) obhodna straža: circumitio ac cura aedilium plebi erat L.

circulus (sinkop. circlus) -ī, m (demin. circus)

1. krog, krožnica, obod(nica): Vell., Plin. iun., Iust., circulus aut orbis, qui Graece κύκλος dicitur Ci., coronae modici circuli L. srednjega obsega, priusquam hoc circulo excedas L.; poseb. o kroženju svetov: quot Luna circlos annuo in cursu institit Acc. fr., stellae circulos suos conficiunt Ci., caelum dividitur in circulos quinque Sen. ph., zodiacus c. Hyg., lacteus Hyg., Plin. Rimska cesta, circulus ultimus axem ambit O. zadnji pas; geogr. (krog) vzporednik: Plin.

2. met. (konkr.)
a) kar je okroglo, krožec, obroč(ek), obod, kolobar, členek (pri verigi): Plin., Aus., circulus auri V. zlata veriga, molli subnectit (crines) circulos auro V. obroček na glavi, laxi tenui de vimine circli V., circuli suspensi Cu., circulus ingens, de cupa grandi excussus Petr. velikanski obroč, c. corneus Suet., eboreus Petr., circulos ardentes transilire Petr. (o glumaču) obroče; krožec kot pecivo: Varr., Vop.
b) obzidje, ograda: circulus muri exterior L.
c) medic. obroček: aspera arteria constat ex circulis quibusdam Cels., c. glandis Cels. rob glaviča (pri penisu), isto tudi samo circulus: a pube usque circulum Cels.
č) mesečev krog: c. lunae M.
d) okrogla skleda: orbibus in nostris circulus esse potest Mart.
e) krožek, krog, družba, skupina ljudi: Plin., Mart., cum in circulum venerat, in quo de philosophia sermo haberetur N., in conviviis rodunt, in circulis vellicant Ci., sermones inter se serentes circuli L., in circulis conviviisque celebrata sermonibus res est L., ut in circulis mos est Petr. pred pouličnim občinstvom, per fora et circulos loqui T.

circumcurrō -ere okrog teči: corsae cum astragalis circumcurrant Vitr., linea circumcurrens Q. obod, krožnica; pren.: ars circumcurrens Q. na vse strani razširjajoča se.

circumfīgō -ere (-fīxī) -fīxum okrog zabi(ja)ti, pribi(ja)ti, obi(ja)ti: columellam cuneis Ca., Christo duos scelestos Tert. na obeh straneh na križ pribiti.

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

circumiciō -ere -iēcī -iectum (circum in iacĕre)

1. okrog (česa) vreči, metati, (na)okrog ali okoli (česa) (na)metati, postaviti (postavljati), (z)graditi: Varr., vallum circumicere L. okrog nasuti, circumiecta vehicula ali circumiecti custodes T. naokrog postavljeni, z dat.: fossam et alia munimenta verticibus L. izkopati jarek in nasuti... okoli..., circumiecta multitudine hominum totis moenibus C. (po drugih: totis moenibus = abl. loci = na vseh mestih obzidja); v pass. (zaradi circum) z acc. stvari, okrog katere se kaj meče: quod anguis domi vectem circumiectus fuisset Ci. ker je bila ovita (omotana) okrog droga.

2. c. aliquid aliquā re obda(ja)ti, okleniti (oklepati) kaj s čim: extremitatem caeli rotundo ambitu Ci., planities saltibus circumiecta T. — Od tod adj. pt. pf. circumiectus 3 ležeč (stoječ) okoli, v okolici ali v bližini česa, okoliški, soseden, sosednji (o krajih, mestih, državah idr.); abs.: lucus L., nemora, campi, valles Cu., silvae Suet., oppida T., nationes T. okoli bivajoči, sosedni, z dat.: silvae circumiectae itineri L. na obeh straneh poti stoječi, incendit aedificia circumiecta muris L. (stoječa) okrog zidovja, moenia circumiecta regiae T.; subst. circumiecta -ōrum, n okolica: T.; pren. o govoru poleg stoječ: circumiectae orationis copia Q.

circumpōnō -ere -posuī -positum okrog postaviti (postavljati), položiti (polagati): Fr., ferulas Cels., stramenta Plin.; z dat.: piper catillis H. v torilcih po mizi razpostaviti, id genus spectaculorum sibi Sen. ph., nemus, quod... stagno circumposuit Augustus T. ki ga je dal Avgust nasaditi okrog jezera, sibi velamen c. Aug., collo torquem auream Vulg. Od tod subst. pt. pf. circumposita -ōrum, n okolica: L. epit. Occ. (osebe) okrog posaditi (posajati), razpostaviti (razpostavljati): Valentem et Caecinam... curuli suae circumposuit T. Valentu in Cecini je velel sesti na obeh straneh..., armatos c. Suet.

circumspectus -ūs, m (circumspicere)

1. gledanje okoli sebe, ogledovanje, razgledovanje, oziranje: natura circumspectum omnium (na vse strani) nobis dedit Sen. ph., cervix flexilis ad circumspectum Plin.

2. razgled: facilis est circumspectus, unde exeam Ci., unde in omnes partes c. est L.

3. pren. razmišljanje, preudarjanje: detinere ab circumspectu rerum aliarum L., malique (mens) in circumspectu stat sine fine sui O.

circumspiciō -ere -spexī -spectum (circum in *speciō -ere)

I. intr.

1. okoli sebe (po)gledati, ozreti (ozirati) se: Ter., Pac. fr., Plin., Q., qui in auspicium adhibetur, nec suspicit nec circumspicit Ci., pavidum primo nusquam circumspicientem aut respicientem secutum L. ne da bi kje okrog sebe ali nazaj pogledal, diversi (na razne strani) circumspiciunt V.; z odvisnim vprašanjem: atque suus coniunx ubi sit, circumspicit O.; s finalnim stavkom: circumspicedum, ne quis nostro hic auceps sermoni siet Pl.; st.lat. refl.: circumspicedum te, ne quis adsit arbiter Pl.

2. pren. (z notranjim očesom) na vse strani razgled(ov)ati se: usque eone magnifice circumspicis Ci. zreš ponosno okrog sebe, circumspicit, aestuat Ci. se plašno ozira, circumspicite celeriter animo, qui sint rerum exitus consecuti Ci. —

II. trans.

1. pozorno ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: cum sua quisque miles circumspiceret C. ko je vsak svoje stvari pregledoval, oculis Phrygia agmina circumspexit V., c. urbis situm L., amictūs O., de septem totum orbem montibus O., turris circumspicit undas O. zre na morje.

2. pren. v duhu motriti, premisliti (premišljati): reliqua eius consilia animo circumspiciebat C., circumspicite mentibus vestris hosce ipsos homines Ci., omnia circumspexit, omnia periclitatus est Ci., c. procellas, pericula Ci., dicta factaque L., se circumspicere = pogledati se: Varr. ap. Non., Ci., ali = zase skrbeti: Auct. b. Afr.; z odvisnim vprašanjem: circumspice, cui istud obici possit Ci., cum circumspicerent patres, quosnam consules facerent L., timida circumspice mente, ut satis sit O., circumspectis, quae pervia essent T.; redko s finalnim stavkom: c. curiose, ne... Ci.

3. ozreti (ozirati) se po kom ali čem: saxum circumspicit ingens V. ko se ozre, opazi, circumspicit Oriona V. ozira se po Orionu, ut Ambiorigem circumspicerent C., c. fragorem Stat.

4. pren. željno gledati za čim, iskati kaj, hrepeneti po čem: alium arietem circumspice campo V., c. autumno tectum et recessum L., Sabini circumspicere externa auxilia T., fugam T., Iust.; z dat.: diem bello S. čakati ugodnega trenutka za vojno, locum fugae Cu., peregrinos sibi reges Iust. — Od tod adj. pt. pf. circumspectus 3

1. previden, oprezen, premišljen, preudaren, pameten (naspr. inconsultus, temerarius): homo Cels., omnes circumspecti Col., tenues et circumspecti Q., sive aliquis circumspectior est Sen. ph., circumspectissimus et prudentissimus princeps Suet., canes assidui et circumspecti Col., verba non circumspecta O. nepremišljene, c. interrogatio, c. iudicium Q., circumspectissima sanctio decreti Val. Max.

2. vreden upoštevanja, imeniten, izboren: honor Val. Max., genere, famā potentiāque circumspectus Amm., parietes lapidum circumspectis coloribus nitidi Amm. Adv. circumspectē previdno, preudarno, skrbno: Dig., Amm., c. indutus Gell., c. facti versus Gell., circumspectius donare Sen. ph., circumspectius facere Q.

Opomba: Kontr. pf. circumspextī = circumspexistī: Ter.; inf. pf. circumspexe = circumspexisse: Varr. ap. Non.

circumvādō -ere -vāsī (-) od vseh strani obiti, obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, napasti (napadati), navaliti na koga: Plin., immobiles naves L., Claudium clamoribus turbidis circumvasere T., circumvaditur civitas Amm.; pren.: anceps terror... barbaros circumvasit L. je obšel od vseh strani.