Franja

cēssō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. cēdere)

1. pravzaprav zaostajati, od tod obotavljati se, odlašati, odlagati, muditi se, kasneti: haud quaquam etiam cessant Ter. do zdaj še ne izostajajo, do zdaj še ne morejo biti tu, nisi forte ego vobis... cessare nunc videor, cum bella non gero Ci., strenuus homo et numquam cessans Cu., quodsi cessas aut strenuus anteis, nec tardum opperior nec praecedentibus insto H., et properare loco et cessare H., cessans morbus H. dolgotrajna, quid tua fulmina cessant? O., cessata tempora O., Sil. zamujeni čas; brezos.: Ter., quia ab hoste est cessatum L., nec cessatum est ab his Cu.; z notranjim objektom: quidquid (kolikor časa) apud durae cessatum est moenia Troiae V. Skladi: z in in abl.: nunquam cessare in studio suo Ci. popustiti, odnehati, quod nunc cessatum in officio est L., in iis cessat ira deae L. izostaja, c. in excolenda gloria Cu.; s samim abl.: muliebri audaciā c. L. premalo... drznosti kazati; pesn.: z in in acc.: cessas in vota precesque...? V. kasniš z obljubami in prošnjami...?; z inf.: ego hinc migrare cesso Pl., quid cessat hic dare praecepta? Ci., quid cessatis regis inimicum occidere? Cu.; pogosto kot poziv: cur cessas? quid cessas? quid cessatis? ali samo cessas? Ter., Tib., Cu., Sen. ph. zakaj se obotavljaš (obotavljate)? pojdite vendar! pojdite že! cessas alloqui? Ter. nagovori ga vendar! quid mori cessas? umri vendar! umri že! occ. jur. zamuditi, izostati = ne priti ob pravem času na sodišče: Dig., culpāne quis an aliqua necessitate cessasset Suet.

2. odnehati, prenehati, popustiti (popuščati) v čem, mirovati za nekaj časa: ne cessaret per hibernorum tempus L., quia oculorum cessabat usus Cu., cessantibus luminibus Front., quod earum fiduciā cultura agrorum cessaret Suet., repentina morte consulis cessans honor Suet. izpraznjena častna služba; z a(b): non die umquam cessaverunt ab opere L., nullum tempus cessabat a novae cladis spectaculo L. ni bil brez..., nullus dies cessat ab aliqua re Suet. ne mine dan brez...; pogosto v pass. brezos.: nihil c essatum est ab apparatu operum L., nec cessatum ab armis est neque naviter pugnatum L., si a privilegiis parentum cessaretur T.; (redko) z abl. gerundii: c. loquendo It. nehati govoriti, z inf.: non cessat detrahere Ci. neprenehoma znižuje, non cessavit criminari Suet. neprenehoma je dolžil, non (nec) cessare s quoad = ne mirovati, dokler ne: nec cessasse, quoad omnem regiae stirpis subolem deleret Iust.; v pass. s quin: nec cessatum... est, quin... invicem se trucidarent Iust.; occ. biti brezposeln, praznovati, počivati, mirovati: cur tam multos deos nihil agere et cessare patitur? Ci., si quid cessare potes, requiesce sub umbra V., cessabimus unā Pr. hočemo skupaj praznovati, cessatum ducere curam H. poslati počivat = uspavati, utešiti, haud tanto cessabit discrimine rerum V. (o Junoni), cessant pedes Ph., desertis cessant sacraria lucis Pr., cessasse Letoidos aras O. so bili brez žrtev, grave suspenso vomere cesset opus Tib.; pesn. z dat.: tua non aetas umquam cessavit amori Pr. se je neprestano vdajala ljubezni; (o poljih) počivati, v prahi pustiti: Lucan., tonsas cessare novales V., c. in annum tertium Plin., cessata arva O.; (o denarju) ne(po)rabljen ležati: G. (Dig.); (o razmerah, poseb. jur. o zakonih, sodbah, odredbah idr.) ne veljati, ne spoštovati se, ne izvajati se, odpasti (odpadati): cessat ergo sacrorum haec ratio (vzrok) Arn., cessat actio iniuriarum, cautio, edictum, poena edicti, arbitrium iudicis, legatum, revocatio Icti.; subst. pt. pr. cessantium partes Paul. (Dig.) deleži odpadajočih volilojemalcev.

cēterus (caeterus) 3, sg. le pri abstr. in zbornih imenih, sicer pl. cēterī (caeterī) -ae -a drugi, (pre)ostali (vselej kot naspr. k posebno poudarjenemu delu celote). V sg.: Ca., Pl., Val. Max., Suet., mihi pro cetera eius audacia ne hoc quidem mirandum videtur Ci. argentum ceterum purum..., duo pocula cum emblemate Ci., cetera Graecia N. preostali del Grčije, imperatori ceteroque exercitui L., ceterum exercitum, c. multitudo S., classis, praeda, c. populus L., c. turba H., aetas O., pars, silva V.; de cetero = sicer, drugače: Ci., Plin. = za naprej, v bodoče: Cu.; in ceterum za prihodnost: Sen. ph. V pl.: inter Siciliam ceterasque provincias hoc interest Ci., Haeduos ceterosque amicos populi Romani defenderet C. Pogosto subst.: et tu et ceteri, qui defugiunt Ci., vina ceteraque, quae in Asia comparantur Ci. vino in vse drugo; ad cetera za drugo, sicer: L. Na koncu naštevanja ali asindeton: videmus Athenis Rhodios, Lacedaemonios, ceteros ascribi Ci., ali sindeton: naves, nautas, pecuniam ceteraque Ci.; poseb. neutr. pl.: cetera ali et cetera = itd. (in tako dalje): vnde vi detrvsvs est, ceteraō ex formulā Ci., illud Scipionis...: agas asellum et cetera Ci. — Kot adv.

1. cēterum (adv. acc. neutr. sg.) kar se drugega tiče, sicer pa, za drugo, drugače, sicer: per luxum et ignaviam aetatem agunt, ceterum ingenium incultum atque socordiā torpescere sinunt S., quarum (viarum) brevior per loca deserta,... ceterum dierum erat fere decem N., foedera alia aliis legibus, ceterum omnia eodem modo fiunt L.; pogosto le prehodna členica = sicer, poleg tega, toda, vendar: qui vostram amicitiam diligenter colerent, eos multum labore suscipere, ceterum ex omnibus maxime tutos esse S., id bellum serius fuit, ceterum prope libertas amissa est L., bellum nondum erat, ceterum belli causa certamina serebantur L. Pesn. v istih pomenih adv. acc. pl. cētera = gr. τἆλλα, τὰ λοιπά: multum dissimiles, at cetera paene gemelli H., cetera Graius V.; tudi z glag.: cetera parce! V., ceu cetera nusquam bella forent V. sicer nikjer drugje; včasih tudi v prozi: vir cetera egragius L. sicer.

2. ceterō (abl. neutr. sg.) sicer pa, sicer (tudi o času): Plin.

cētus -ī, m (gr. τὸ κῆτος)

1. vsaka velika morska žival, morska pošast = kit, morski pes, pliskavka, tun, morska jegulja: Pl., Varr ap. Non., Cels., Plin.; sg. v gr. obl. cetos, n le pri Plin., pogosteje pl. cētē, n (= κήτη, kontr. iz κήτεα): Plin., Sil., Stat., immania cete V.

2. pren. Kit, ozvezdje na južnem nebu: arieti et piscibus cetus est subiectus Vitr.

Ceutrōnes (napačno Centronēs) -um, acc. -as, m Kevtroni (Cevtroni),

1. ljudstvo v provinci Galiji na današnjem Savojskem: C., Plin. Od tod Ceutronicae Alpēs Kevtronske (Cevtronske) Alpe: Plin.

2. ljudstvo v belgijski Galiji (okoli današnjega mesta Bruggea): C.

chalcis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. χαλκίς) halkida,

1. vrsta ribe: Col., Plin.

2. neka kuščarica z bakrenastimi lisami na hrbtu: Plin. (acc. tudi chalcidicen).

Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

4. otok pri Etoliji: Plin.

5. zaliv v Etoliji: Plin.

Charax -acis, acc. -aca, m (gr. χάραξ kol) Harak,

1. utrdba v Tempski soteski: L.

2. mesto, ki ga je ustanovil Aleksander Vel. v Suzijani (v pokrajini, ki se je po tem mestu nato imenovala Characēnē (Χαρακηνή) Harakena: Plin.), roj. kraj potopisca Dionizija in zgodovinarja Izidora: Plin. Od tod subst. Characēnī -ōrum, m (Χαρακηνοί) Haračani.
a) preb. suzijanskega Haraka: Plin.
b) preb. mesta Haraka na Tavrskem Hersonezu: Plin.

Charīnus -ī, m (Χαρῖνος) Harin,

1. komična oseba pri: Ter.

2. zmagovalec na olimpijskih igrah: Plin.

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

chēniscus -ī, (gr. χηνίσκος) goska, okrasek na ladijskem kljunu v obliki gosjega vratu: Ap.

chernītīs -tidis, f (iz χείρ) hernitida, dragulj, na katerem se vidita sklenjeni roki: Plin.

Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.

1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.

2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.

3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.

4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.

5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.

6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.

Cheruscī -ōrum, m Heruski, germ. ljudstvo na obeh Vezerinih bregovih: C., T. idr.

Chimaera -ae, f (gr. χίμαιρα koza) Himera,

1. mitična, ogenj bruhajoča pošast iz Likije (spredaj lev, zadaj zmaj, v sredini koza), Tifejeva in Ehidnina hči, ki jo je usmrtil Belerofont: Ci., Lucr., H., O. idr.; po V. biva ob vhodu v podzemlje, njeno podobo je imel Turen (Turnus) na čeladi; pren. ime ladje: Sil., agit... Gyas... Chimaeram V. (prim. Aen. V, 223). Od tod adj. Chimaerifera -ae, f (Chimaera in ferre) Himerorodna, rodnica Himere: Chim. Lycia O.

2. vulkanska gora pri Fazelidi v Likiji ali (po Strabonu) vulkanska dolina ob likijskem gorovju Kragu, ki je bila povod za mit o pošasti Himeri: Mel., Plin. Od tod adj. Chimaerēus 3 (Χιμαίρειος) himerski = h gori Himeri spadajoč: liquor Ps.-V. (Culex).

3. gradišče v Haoniji: Plin. (ki piše Chimera).

chīrographārius 3 (chīrographum) rokopisen, pismen: debitum Icti. dolg na menico, na zadolžno pismo, creditores Icti. ki imajo od dolžnikov lastnoročno pisana zadolžna pisma.

Chīrōn (Chīrō: L. Andr. fr., Iuv. ) -ōnis, acc. -ōna in -ōnem, m (Χείρων) Hiron, Kentaver, slavni glasbenik, zdravnik in vedeževalec, Saturnov in Filirin sin (od tod Philyridēs Filirin sin: V., O.) Ahilov, Asklepijev in Jazonov vzgojitelj; v boju s Kentavri mu je Herakles s strelo zadal neozdravljivo rano, zato ga je Jupiter sprejel na nebo kot ozvezdje (Strelec): Lucan.; kot kipec: Iuv. Od tod adj.

1. Chīrōnēus 3 (Χειρώνειος) Hironov, hironski: vulnus Luc. neozdravljiva.

2. Chīrōnīus 3 (Χειρώνειος) = Chīrōnēus: vulnus Cels., Ap. h. neozdravljiva, ulcus Cels.; subst. Chīrōnīa -ae, f hironija, hironska, rodovno ime več rastlin: Plin., Chīrōnīon -īī, n bot. = centaurēum: Plin.

3. Chīrōnicus 3 Hironov: ars Sid.

cibus -ī, m

1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.

2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).

3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.

4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.

cicātrīx -īcis, gen. pl. -īcum, f

1. brazgotina, obrunek, obrastlina: Ter., H., O., Cu. idr., cicatrices adversae ali adverso corpore exceptae Ci. brazgotine na prsih, cicatrices acceptae bello L., cicatricem inducere Cels., Lact. zarasti se, ad cicatricem perducere Cels. zaceliti, cicatrices vulnerum Eccl., cicatrix est obductio vulneris Isid.

2. occ.
a) zareza na rastlinah: Plin., Q., signata in stirpe cicatrix V.
b) proga ali praska na kipu: cicatrices operis Plin.
c) proge na zakrpanem čevlju, šiv: Iuv.

3. pren. brazgotina, zarasla rana: refricare (zopet urezati) obductam iam rei publ. cicatricem Ci., cicatricibus mederi Ci., novis vulneribus veteres rumpere cicatrices Cu. stare rane ponovno odpreti, recentem cicatricem rescindere Petr., cicatricem inducere Plin. iun. (o dolgosti časa), cicatrix mente signata Sil.

Opomba: Nenavaden gen. pl. cicatricium: G. (Dig.).

Cicerō -ōnis (cicer, prim. Piso, Fabii) Ciceron, priimek Tulijevega rodu. Poseb.

1. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov ded, umrl l. 106: Ci.

2. M. Tullius Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov oče: Ci.

3. L. Tullius Cic. Lucij Tulij Ciceron, brat 2., okrog l. 103 se je učil govorništva na Rodosu; njegov sin z istim imenom je živel v Atenah in Sirakuzah ter umrl l. 68: Ci.

4. M. Tullius Cicero Mark Tulij Ciceron, slavni govornik, rojen 3. I. 106 v Arpinu, na Antonijevo povelje umorjen 7. XII. 43: S., Q. idr.

5. M. Tull. Cic. Mark Tulij Ciceron, govornikov sin, rojen l. 65, v državljanski vojni je bil na Pompejevi strani: Ci., Plin.

6. Q. Tull. Cic. Kvint Tulij Ciceron, govornikov brat, rojen l. 102, oženjen s Pomponijo, Atikovo sestro, od katere se je ločil l. 44, l. 43 je bil umorjen hkrati s svojim sinom Kvintom Tulijem Ciceronom, rojenim l. 66: Ci. ep., C. — Pl. Cicerōnēs
a) = Cicerona, sinova Marka in Kvinta Tulija Cicerona: Ci. ep., Cicerones pueri Ci. ep.
b) = možje, kakršen je bil Ciceron: Sen. ph. Apel. Cicerō Ciceron = velik govornik: Ven.; prim.: apud posteros vero id consecutus (M. Tullius), ut Cicero iam non hominis nomen, sed eloquentiae habeatur Q. — Od tod subst. Ciceromastīx -īgis, m Ciceronov bič (po zgledu Ὁμηρομάστιξ), sramotilni spis Largija Licinija proti Ciceronu: Gell. Adj. Cicerōniānus 3 Ciceronov, ciceronski: simplicitas Plin., aquae Plin. vodni vrelec, zdravilen za oči, v Ciceronovi vili v Puteolih; subst. Cicerōniānus -ī, m ciceronovec, Ciceronov pristaš: Hier.