Franja

apostatrīx -īcis, f (apostata) odpadnica (odpadla) od vere, izneverjenka: Eccl., Vulg.

apostēma -atis, n (gr. ἀπόστημα) tvor, gnojna razjeda: Plin., P. Veg.

apostola -ae, f (apostolus) apostolka: Aug.

apostolātus -ūs, m (apostolus) apostolstvo: Eccl.

apostolicus 3, adv. -ē (gr. ἀποστολικός) apostolski: Eccl., pozni Icti.; subst. apostolicī -ōrum, m apostolovci =
a) učenci in prijatelji apostolov: Tert.
b) ime nekih krščanskih razkolnikov: Aug., Isid.

apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)

1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.

2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.

3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti.

apostrophē -ēs, f in apostropha -ae, f (gr. ἀποστροφή) „odvrnitev“, apostrofa, nagovor, govorna podoba, če se govornik obrne od sodnika in nagovori nasprotnika: Q., Serv., Hier., M.

apostrophos (apostrophus), -ī, f (gr. ἡ ἀπόστροφος) apostrof, opuščaj: slovničarji.

apotactītae -ārum, m (gr. ἀποτακτῖται) apotaktiti, neki razkolniki: Cod. Th.

apotamīa -ae, f (iz ἀποταμιεύομαι) skladišče, shramba (= cellārium): Cael.

apotelesmaticē -ēs, f (gr.ἀποτελεσματική) umetnost, komu prerokovati usodo iz (stanja) zvezd: Fulg. Od tod adj. apotelesmaticus 3 (ἀποτελεσματικός) ki spada k prerokovanju iz (stanja) zvezd: Fulg.

apothēca -ae, f (gr. ἀποϑήκη) skladišče, shramba, poseb. vinska zaloga v zgornjem delu hiše nad dimnico (fumarium): cum omnium domos, apothecas, naves, furacissime scrutarere Ci., neque illis aut apotheca procis intacta est aut pectus H.; met.: fundit apothecas Ci. vino; pren.: si quasi apothecā librorum utebatur Ulp. (Dig.) če je imel tako rekoč zalogo knjig.

apothēcārius -iī, m (apothēca) skladiščni sluga: Cod. I.

apothēcō -āre (apothēca) v skladišče nasuti (nasipati), nakopičiti; pren.: Ven.

apotheōsis -is, f (gr. ἀποϑέωσις) pobožanstvenje: Tert., Prud.

apothesis -is, f (gr. ἀπόϑεσις) = apophysis: Vitr.

apotomē -ēs, f (gr. ἀποτομή) odstavek: Boet.

apoxȳomenos -ī, m (gr. ἀποξυόμενος) odrgavajoči se, Lizipov kip: Plin.

apozema (apozima) -atis, n (gr. ἀπόζεμα) prevretek, zvarek: Th. Prisc., Plin. Val.

apozȳmō -āre (iz ἀπό in ζυμοῡν) z obkladki razgre(va)ti: Th. Prisc.