Franja

lychnītēs -ae, m (gr. λυχνίτης sveteč) lihnít, vrsta belega marmorja, ki so ga lomili na otoku Paros ob soju svetilk: lapis l. Plin.

lycos¹ -ī, m (gr. λύκος) volk, „volčji pajek“, vrsta pajka, čisto lat. lupus: Plin.

maea (maia) -ae, f (gr. μαῖα) mája, vrsta velikih morskih rakov: Plin.

maeorina (sc. pecunia) večji denar, večja vrsta denarja, ki jo omenja Cod. Th. za leta 349, 356 in 395 po Kr. v nasprotju s centenionalis.

malachē -ēs, f (gr. μαλάχη) bot. maláha, vrsta sleznice (sleza, slezenovca): Varr., Plin., Ap. h.; soobl. molochē -ēs, f (gr. μολόχη) molóha: Col. poet.; malache (moloche) agria Plin., Ap. h. navadni slez.

malundrum -ī, n bot. malúnder, neka rastl., najbrž vrsta lučce (Lychnis Linn.): Plin.

mamphūla -ae, f mamfúla = sirski kruh, vrsta peciva: cuius meminit Lucilius: „Pistricem validam, si nummi suppeditabunt, addas empleuron, mamphulas quae sciat omnis“ Luc. ap. Fest., mamphula appellatur pa[nis] Syriaci genus, quod, ut ait Verrius, in clibano antequam percoquatur, decidit in carbones cineremque Fest.

margarides -um, f (gr. μαργαρίδες, μαργηλίδες) bot. margaríde, vrsta kakor biser okroglih palmovih datljev, najbrž maldivski oreh (perz. nargel): Plin.

masculus 3 (mās)

1. moški, moškega spola (naspr. feminīnus): genus Ph., nomina Mart., libido H. nenaravna (tj. pohotnost ženske, ki skruni sama sebe); subst.
a) masculus -ī, m moški, mož (naspr. femina): Pl., incertus infans natus masculus an femina esset L., masculus et femina Vulg.
b) masculum -ī, n moški spol: neque est in his masculum femininumve Plin.

2. metaf.
a) kot arhit.t.t. tornus masculus Vitr. krožen zgib, pregib (naspr. tornus femina krožna blazinica ali ponvica).
b) moža dostojen, moški, možat, junaški, pogumen, krepek (krepak), močen (močan): Q., proles H., animus Ap., Sappho H. možata, ker se je vrgla v morje (toda obenem z namigom na njeno mascula libido, po drugih „moška“ [po masculus 1.], ker se je ukvarjala s pesništvom, ki sicer pristoji le možem), tura O., V. najboljša vrsta kadila.

mēcōn -ōnis, acc. -ōna, f (gr. μήκων) bot. mékon, vrsta maka: Plin., Ap. h.

mēcōnis -idis, f (gr. μηκωνίς) mekónida, vrsta zelene solate, ki ima podoben uspavajoč mleček kot mak: Plin.

medipontus -ī, m medipónt, vrsta debele vrvi: Ca.

melamphyllum -ī, n (gr. μελάμφυλλον) bot. = paederos, acanthus, vrsta rast., imenovane medvedja dlan, medvedja taca, déžen s črnim listjem (Heracleum sphondylium), črnolistni primog (Acanthus mollis Linn.): Plin.

melancoryphos -ī, m (gr. μελαγκόρυφος s črnim temenom) črnoglavec, črnoglavka, vrsta kljunača: Plin., P. F.

melancrānis -is, f (gr. μελάγκρανις) bot. „črnoglavec“, vrsta ločka s črnim semenom na vrhu (morda Schoenus nigricans Linn.): Plin.

mēlapium -iī, n (iz gr. μῆλον jabolko in ἄπιον hruška) bot. hruškasto jabolko, „jablohruška“, vrsta hruškam podobnih jabolk: Plin.

melimēlum -ī, n (gr. μελίμελον) bot. medeno jabolko, medenik(ovec), vrsta zelo sočnih jabolk (prvotno imenovane mustea mala jabolke moštnice): Varr., H., Plin., Col., Mart. — Obl. melimēlon -ī, n granatno vino, vino iz granatnih jabolk, granatovec: Cael.

mēnsūra -ae, f (mētīrī)

1. merjenje, meritev: mensuram alicuius rei facere O. ali inire Col. ali agere, agitare Plin., mensuras agere Plin. iun. meriti kaj, certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. po vodni uri (klepsidri), quidquid sub aurium mensuram cadit Ci. „kar koli izmerijo ušesa“ = kar koli se pove na uho.

2. mera (dolžina, velikost, debelina idr.): robori O. obseg, cubiti Suet. dolžina lakta (lakti), posterior m. O. dolžina zadnjih nog, alicui mensuram bibendi dare O. predpis(ov)ati (komu), koliko časa sme piti, mensurae verborum Q. za izgovarjanje besed potrebni čas, časovna mera, dolžina, kvantiteta, neque mensuras itinerum noverunt C. niso poznali poti (razdalj); metaf. velikost, kakovost, značaj: tanti mensuram nominis imples O. zadoščaš velikosti svojega imena, mensura ficti crescit O., m. legati S. dostojnost, discentis Q.; (v slikarstvu) prava mera, pravo (so)razmerje: Plin.

3. meton. mera = merilo: ad mensuram pondusque respondere Sen. ph., maiore mensurā reddere Ci., ita ut singulis seni modii tritici darentur, qui modus mensurae medimnus Athenis appellatur N. vrsta merila, neko merilo; metaf.: m. iuris Lucan. merilo prava.

metrum -ī, n (gr. μέτρον)

1. verzna, zlogovna mera, métrum: Q., Tibulli Mart. vrsta verzov.

2. meton. verz, stih: Vergilii Col., metra, quae Sappho cecinit decenter Ven.

mettica sc. vitis ali uva -ae, f bot. mét(ij)ski trs ali grozd, nam neznana vrsta trte: Plin.