Franja

septem-nerva -ae, f (septem in nervus) bot. veliki ali široki trpotec, sicer plantago maior imenovana rastl.: AP. H.

Abbassus -ī, f Abas, mesto v Veliki Frigiji: L.

archiere͡us -eī in -eos, m (gr. ἀρχιερεύς) veliki (višji) svečenik: Lamp.

archigallus -ī, m (gr. *ἀρχιγάλλος) Kibelin veliki (višji) svečenik: Plin.

archimagīrus -ī, m (gr. *ἀρχιμάγειρος) veliki kuhar, nadkuhar: Iuv., Hier., Sid.

archimartyr -yris, m (gr. *ἀρχιμάρτυρ) veliki mučenik: Maxim. ap. Aug.

Arctos (arctos) -ī, acc. -on, nom. pl. arctoe, f (gr. ἄρκτος) medvedka; le pren. Medveda (Veliki in Mali medved), Veliki in Mali voz, ozvezdje na severnem nebu (gl. Callistō): Vitr., Hyg., Sen. tr., Suet. fr., circum polum arctoe duae feruntur numquam occidentes (= namreč preb. severne poloble) Ci.; od tod: metuens aequore tigi V., immunis ali expers aequoris O.; met.
a) severni tečaj: effugit australem iunctamque aquilonibus Arcton O.
b) sever: opacam excipere Arcton H. biti obrnjen proti severu.
c) sever = dežele in ljudstva pod severnim tečajem: Cl., arcto subactā Lucan.
č) noč: Cl., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos et caelum noctu bis sine rege fuit Pr.

būmelia -ae, f (gr. βουμελία) veliki jesen: Plin.

canis -is, m f (gr. κύων, gen. κυνός)

1. pes, psica: canes aluntur in Capitolio, ut significent, si fures venerint Ci., c. venaticus Pl., Ci., N. lovski, sledni pes, catenarius Sen. ph. pes na verigi, pastoricius Ap. ovčarski pes, tergeminus, vipereus O. = c. Tartareus Sen. tr. Kerber, pes v podzemlju, Erigonēius, Icarius O. pes Erigone, Ikarove hčere, semidei canes Lucan. (o Anubidu), c. rabiosus Cels. stekel pes; kot fem. = canis femina Varr., ieiuna, rabiosa H., Echidnaea = Cerberus O., Stygiae canes Lucan., infernae canes H. ali samo canes V. (Aen. VI, 257); canem alligare ad ostium Sen. rh., immissis canibus agitare feras V., cave canem (kot napis na hišnih vratih) Varr., Petr.; preg.: venatum ducere invitas canes Pl. = siliti koga k čemu, česar noče storiti; cane peius et angue vitare H. bati se bolj kakor psa in kače = kakor kuge, smrti; canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = na kratkem jermenu se pes uči kožo žvečiti; canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu. pes, ki laja, ne grize; a cane non magno saepe tenetur aper O. = tudi šibkejši pogosto premaga močnejšega.

2. pren.
a) psovka nesramnemu, „ciničnemu“, umazanemu človeku pes, kuzla: Avidienus, cui Canis ex vero ductum cognomen adhaeret H., Diogenes cum choro canum suorum Lact. epit. = cinikov.
b) o ujedljivih, besnih ljudeh, poseb. o tožnikih = ujedljivec, besnež: alii canes (sunt), qui et latrare et mordere possunt Ci.
c) zaničlj. o suženjsko ponižnih privržencih rim. mogotcev = lizun, prilizovalec, slinež, „kreatura“: tu Clodiane canis Ci., Cibyratici canes perscrutabantur omnia Ci., apponit de suis canibus quendam, qui dicat Ci.

3. v igrah s kockami pasji, t. j. najnesrečnejši met, ko kaže vsaka izmed štirih kock številko I, torej skupaj IIII (naspr. Venus): damnosi canes O., Pr., canem mittere Suet.; pren.: tam facile homines occīdebat quam canis excidit Sen. ph.

4. morski pes, tjulenj: canis marinus Plin., canes Ci., Lucr., V., Tib., Lucan., Sen. tr. (o Skilinih psih).

5. dvoje ozvezdij
a) Veliki pes: canis maior V.; njegova najsvetlejša zvezda je Sirij (Sirius), ki vzhaja sredi julija, od tod „pasji dnevi“.
b) Mali pes: canis minor O. (προκύων, gl. antecanis) južno od ravnika.

6. psica, neke vrste spona: Pl.

Opomba: Star. soobl. canēs -is, m f: Enn., Lucr., Varr.

characiās -ae, acc. -ān, m (gr. χαρακίας)

1. za kol pripraven, služeč: calamus Plin.

2. vrsta mlečka, véliki mleček: Plin.

cicāda -ae, f veliki cvrček, veliki škržat; njegovo oglašanje je bilo starodavnikom zelo prijetno: Nov. fr., Lucr., V., O., Plin., exspectate cicadas (= poletje) Iuv.; kot nakit gr. žensk: Ps.-V. (Ciris), Tert.

cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)

I.

1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.

2. met.
a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
b) vijak: Vitr., Plin.
c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.

— II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael.

cofānus -ī, m nesit, véliki pelikan: Ap. fr.

combrētum -ī, n bot. neki loč ali véliki loč: Plin.

convolvulus (convolvolus) -ī, m (convolvere)

1. zavijalka (gosenica), jurek: Ca., Plin.

2. bot. veliki (plotni) slak: Plin.

hamaxa -ae, f (gr. ἅμαξα tovorni voz) ozvezdje Veliki voz, — Veliki medved: Gell.

Hannō -ōnis, m Hánon, punsko (kartažansko) moško ime, poseb.

1. Hanon pomorščak je l. 510 našel afriško zahodno obrežje ter v punskem jeziku napisal potopis: Ci., Plin.

2. Hanon Veliki, okrog l. 240 namestnik v Libiji, je Libijce tako izkoriščal in tlačil, da so se mu uprli. Ker svojih sovražnikov ni mogel ugnati, so Kartažani na njegovo mesto izvolili Hamilkarja Barko za poveljnika. Od tod Hanonovo sovraštvo do rodu Barkov. Po bitki pri Zami (l. 202) je z Rimljani sklenil mir: L.

helenium -iī, n (gr. ἑλένιον) bot. helenij, menda isto kot inula, veliki oman (Inula helenium Linn.): Plin.

Helicē -ēs, f (Ἑλίκη)

1. Hélika
a) primorsko mesto v Ahaji, ki se je ob potresu l. 373 pogreznilo v morje: O., Sen. ph., Plin.
b) ena izmed Danaid: Hyg.

2. ozvezdje Veliki medved, Veliki voz: Ci., O., Lucan., Val. Fl.; meton. = sever: Sen. tr.

hypogēson -sī, n (gr. ὑπόγεισον) veliki netresk (Sempervivum arboreum Linn.), v žlebovih rastoča rastlina: Plin.