Franja

alternātiō -ōnis, f (alternāre)

1. sprememba, menjava: Ap., Arn., Aug., Macr.

2. occ.
a) gram. α) neposredna sosledica (neposredno kopičenje) istih črk: Prisc. β) vzporedje istopomenskih izrazov: Prisc.
b) jur. razdružilni (izključevalni, disjunktivni) izraz, alternativa: Icti.

commūtātiō -ōnis, f (commūtāre)

1. menjanje, sprememba, menjava: Corn., Col., Q., commutationes temporum quadripertitae Ci. sprememba letnih časov, tempestatum conversiones commutationesque caeli Ci. spremembe vremena, crebrae commutationes aestuum C. pogosta bibavica, pogosto menjavanje plime in oseke, commutatio rerum Acc. ap. Ci., Ci., C., N. sprememba razmer, subita c. fortunae C., tam prosperas res secuta est subita c. N., c. voluntatis Ci.; occ.
a) ret. premena besed, govora, vsebine: Corn.
b) govorna podoba (= ἀντιμεταβολή) obrat = obrnitev, navzkrižna postavitev dveh protirekov (npr.: non, ut edam, vivo, sed, ut vivam, edo): Corn.

2. izmena, zamena, zamenjava: c. captivorum L. epit., c. loci Front., locorum Sen. ph.; occ. izmenjavanje misli z besedami, pogovor, razgovor: inter se commutationes et consilia facere Quadr. ap. Gell.

commūtātus -ūs, m (commūtāre) premena, sprememba, preobrat: Lucr.

cōnversiō -ōnis, f (convertere)

1. obrat, obrnitev (refl.): c. vesicae, conversiones vulvae Plin.; pren. spreobrnjenje, povrnjenje: c. ad verum deum Aug.

2. (o nebesnih telesih) vrtenje, obtok, kroženje, konverzija: astrorum, siderum, caeli, mundi Ci., perpetui cursus conversionesque caelestes Ci., circuitus enim solis … conversionem conficiunt annuam Ci. letni tek, mensium annorumque conversiones Ci. periodično vračanje mesecev in let.

3. pren.
a) α) preokret, preobrat, obrat, prevrat, sprememba, premena: c. statūs, tempestatum Ci., videtis, … quanta in conversione rerum ac perturbatione versemur Ci., conversiones rei publicae, conversiones rerum publicarum Ci. β) sprememba mišljenja: tanta c. consecuta est Plin. iun.
b) zagnojitev otekline, gnojavica, tvor: conversionem resecare Col.
c) occ. (ret.) α) periodna zaokrožitev govora, perioda, sestavje: perpetuitas et quasi c. verborum Ci., orationis conversiones Ci., ut (oratio) conversiones habeat absolutas Ci. β) eiusdem verbi in extremum conversio ponavljanje iste besede ob koncu stavka (= ἀντιστροφή aliἐπιφορά): Ci., Q.; prim. Corn. IV, 13, 19. γ) hiastična protistava, hiastično predevanje istih besed (= ἀντιμεταβολή; npr.: esse oportet, ut vivas, non vivere, ut edas): Ci. δ) premena govorne zvrsti, prevod: c. ex Latinis Q.

dēmūtātiō -ōnis, f (dēmūtāre) sprememba: Eccl., morum Ci. pohujšanje.

dēverticulum (star. dēvorticulum) -ī, n (dēvertere, dēvortere)

I.

1. stranpot, stranska pot: Ter., Plin., Suet., Front., Dig., quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci., nota deverticula petere Cu.

2. pren.
a) skrenitev (od pravega predmeta), zavoj, prestanek: Val. Max., Iuv., ab rerum natura declinare et legentibus deverticula amoena quaerere L.
b) odstop(anje) (od običajnega opisovanja, nauka): d. eloquendi Q. nenavaden način, deverticula et anfractus Q., per varia sectarum deverticula Arn.
c) „odstop“ besede od običajnega pomena, sprememba v pomenu, preobrat: d. significationis (pomena) Gell.
č) „odstop“ od običajnega zdravljenja = neobičajen način zdravljenja: aquarum calidarum deverticula Plin.

— II.

1. postajališče, počivališče, prenočišče: cum gladii abditi ex omnibus locis deverticuli protraherentur L.; v slabem pomenu slaba krčma: Nero … lupanaria et deverticula … pererrabat T.

2. pren. skrivališče, zakotje, zavetišče: Plin., Q. (XII, 3, 11), nec devorticulum dolis (est) Pl., fraudis et insidiarum d. Ci.

ēmūtātiō -ōnis, f (ēmūtāre) sprememba: Q.

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

in-novātiō -ōnis, f (innovāre) obnova, sprememba: Ap., Eccl.

interpolātiō -ōnis, f (interpolāre)

1. sprememba, pretvorba, preosnova, preoblikovanje, preureditev: curiosa Plin.

2. prevara: Tert.

lībrātiō -ōnis, f (lībrāre)

1. tehtanje, odtehtavanje: Vitr., Vulg.

2. meton.
a) neprevesno, vodoravno stanje, vodoravna ploskev: terrae Vitr.
b) (pre)obrat, (pre)okret, sprememba: caeli Min.

litūra -ae, f (linere)

1. (na)mazanje, namaz, premaz: solem etiam et pluviam arcet eiusmodi litura Col.

2. occ.
a) izbris, popravek napisanega na voščeni tabli (če pisec vosek na njej razmaže s širokim koncem pisala; prim. linō 2. b)), poprava: quod mendum ista litura correxit? Ci., flagitiosa litura tabularum Ci., unius nominis litura Ci., metuit lituram H., carmen reprendite, quod non multa … litura coërcuit H.; metaf. sploh poprava, popravek, sprememba česa: nec ulla in decretis eius litura sit Sen. ph.
b) meton. izbrisano, popravljeno mesto ali beseda: nullam lituram in nomine A. Licinii videtis Ci., videtis extremam partem nominis … tamquam in luto demersam esse in litura? Ci.; od tod pesn. metaf. α) od solza (ki so izbrisale ali zamazale napisane črke in jih s tem naredile nečitljive) nastali madež: littera suffusas quod habet maculosa lituras, laesit opus lacrimis ipse poëta suum O. sprane madeže, zmočena mesta, haec erit e lacrimis facta litura meis Pr. β) sploh madež: corpus nulla litura notet Mart. guba.

metamorphōsis -is, f (gr. μεταμόρφωσις) sprememba, preobrazba, pretvorba, metamorfóza; pl. Metamorphōsēs -eōn, f Metamorfoze = Preobrazbe, naslov Ovidijeve pesnitve: Q. (z gr. dat. -phosesin), Tert. (z gr. acc. -phoseis), Sen. ph. (z gr. acc. -phosīs).

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

mūtātiō -ōnis, f (mūtāre)

1. spreminjanje, sprememba, premena, menjava(nje): castrorum V., Veg., locorum C., crebra coloris Ci., consilii Ci., officiorum Ci. medsebojne usluge, rerum humanarum L., mutationes caeli Ci., mutationes aëris vel provinciarum Plin. Val., facere mutationem alicuius rei Ci. spremeniti (spreminjati) kaj; occ. preobrat, preokret, prevrat: rerum Ci. državni prevrat, odium praesentium et mutationis cupido T. preobrat stvari na slabše.

2. zamena, zamenjava(nje), izmenjava(nje), menjava: vestis Ter., amentium T., mutatio inter me atque illum ut nostris fiat filiis Pl.; occ.
a) zamenjava (preprega) poštnih konj: pozni Icti.
b) kot voj. t.t. mutatio militae Dig. kazenska premestitev k nižjemu vojaškemu oddelku, degradacija.
c) kot ret. t.t. = gr. ἀλλοίωσις, ὑπαλλαγή zamenjava izraza: Q.

novātiō -ōnis, f (novāre)

1. obnova, obnovitev, prenova, sprememba, spreminjanje, premena: Tert., Paul. Nol., n. pudendorum Arn. odstranjevanje sramnih dlak.

2. metaf. kot jur. t. t. sprememba (zamenjava) kake obveze, poseb. določitev nove obveze namesto prejšnje, prenos obveze (dolga) na koga drugega: Icti., Acr.

novātus -ūs, m (novāre) obnova, obnovitev, sprememba, premena: varii novatus Aus.

permūtātiō -ōnis, f (permūtāre)

1. sprememba, (za)menjava(nje), (pre)ména: coloris (barve obraza) Ci., sexus, seminum Plin. izroditev, rerum, temporum Ci., eius modi permutationem ordinis facere Corn., defensionis Q.

2. (za)menjava(nje), izmenjava(nje): provinciarum L., interiores (sc. Germani) permutatione mercium utuntur T., similis si permutatio detur Iuv., permutatio iumentorum Amm., res permutationem non recipiunt Pap. (Dig.); pl.: ubi omnia diripuit emptiones [partim permutationes] ad hunc Tusculani [in monte] montem exstruendum Ci.

2. kot trgovski t.t. menjava(nje) = trgov(in)ska menjava, menjalna trgovina, trgovina na menjavo (méno): Plin., Icti.; tudi menjava, prenos (nakazilo, izdaja) denarja, unovčenje denarne menice: publica Ci. ep.
c) kot ret. t.t. zamenjava izrazov, permutácija: permutatio est oratio aliud verbis aliud sententia demonstrans Corn.

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.

trānsfigūrātiō -ōnis, f (trānsfigūrāre) preobrazba, pretvorba, preoblikovanje, sprememba, transfigurácija: Tert., alias inmortalitatem animae, alias transfigurationem, alias sensum inferis dando et manes colendo Plin.; kot gram. t.t.: Adamant. ap. Cass., Prisc.