-
Belgae -ārum, m Belgijci, skupno ime vseh germanskokeltskih ljudstev med Marno, Seno in Renom: C., Mel., Plin., T.; sg. (kolekt.) Belga -ae, m Belgijec: Lucan., Cl., Sid. Od tod adj. Belgicus 3 belgijski: esseda V., calami Plin., Gallia Belgica Plin. = subst. Belgica -ae, f: Plin., T. belgijska Galija, Belgija; subst. Belgium -iī, n Belgij, zahodni del belgijske Galije: C., Hirt.
-
Ambiorīx -īgis, m Ambiorig, eburonski poglavar v belgijski Galiji C., Fl.
-
Arduenna -ae, f (sc. silva; prim. arduus) Arduenski gozd v belgijski Galiji: C., T.
-
Arenācum -ī, n Arenak, batavska trdnjava v belgijski Galiji: T.
-
Asciburgium -iī, n Asciburgij, mesto v belgijski Galiji na levem bregu dolnjega Rena: T.
-
Atrebas -atis, m: C., nav. v pl. Atrebatēs -um, m Atrebat, Atrebati, ljudstvo v belgijski Galiji (v današnji fr. pokrajini Artois); njihovo glav. mesto je bil Nemetacum ali Nemetocenna (zdaj Arras): C., Hirt. (z acc. pl. Atrebatas), Plin., Sid.
-
Axona -ae, m Aksona, reka v belgijski Galiji (zdaj Aisne): C., Aus.
-
Baetasiī -ōrum, m Betazijci, ljudstvo v belgijski Galiji: T.
-
Bellovacī -ōrum, m Belovaki, kelt. ljudstvo v belgijski Galiji med Seno, Somo in Oazo v pokrajini današnjega Beauvaisa: C., H., Plin.
-
Betasī (Plin.) ali Betasiī (T.) -ōrum, m Betazi(jci), ljudstvo v belgijski Galiji.
-
Bibrax (le nom.), f Bibrakt, Bibraks, remsko mesto v belgijski Galiji (zdaj Bièvre): C.
-
Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.
-
Bonōnia -ae, f Bononija,
1. mesto v Cisalpinski Galiji, najprej Felsina kot glav. mesto 12 etrurskih mest, po l. 190 pa rim. naselbina (Bologna): Ci. ep., L. idr. Od tod adj. Bonōniēnsis -e bononski, iz Bononije: Plin., ager L.; subst. Bonōniēnsis -is, m Bononijec: Ci.
2. primorsko mesto v belgijski Galiji na morinskem ozemlju, prej Gesoriacus (zdaj Boulogne): Amm.
3. utrjeno mesto v spodnji Panoniji ob Donavi: Amm.
-
Bratuspantium -iī, n Bratuspantij, belovaško mesto v belgijski Galiji (razvaline Bratuspante pri Breteuilu): C.
-
Ceutrōnes (napačno Centronēs) -um, acc. -as, m Kevtroni (Cevtroni),
1. ljudstvo v provinci Galiji na današnjem Savojskem: C., Plin. Od tod Ceutronicae Alpēs Kevtronske (Cevtronske) Alpe: Plin.
2. ljudstvo v belgijski Galiji (okoli današnjega mesta Bruggea): C.
-
concordia -ae, f (concors)
1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.
2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.
3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.
4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).
-
Dīvodūrum -ī, n Divodur, glav. mesto Mediomatrikov (Mediomatricī) v belgijski Galiji, pozneje Mediomatricī (Amm.), po 5. st. Met(t)is, zdaj Metz: T.
-
Dūbis -is, m Dubis, reka v belgijski Galiji, (zdaj Doubs): C.
-
Dūrocortorum -ī, n Durokortor, glav. mesto Remcev v belgijski Galiji, pozneje Rēmī (zdaj Reims): Ci.
-
Gelduba -ae, f Gélduba, trdnjava v Belgijski Galiji na ubijskem ozemlju (zdaj vas Gelb): PLIN., T.