Franja

lūci-fer -fera -ferum (lūx in ferre)

1. svetlo(bo)nosen, svetlobo (od)dajajoč: lampas Acc. fr., pars lunae Lucr. ki je razsvetljen, equi O. konji boginje Lune, fenestrae Cod. I.

2. occ. na svetlobo (na dan) spravljajoč = porod pospešujoč: Diana Lucifera Ci., l. manūs O.

3. metaf. svetlobonosen = blagonosen, odrešilen: Prud.

4. klas. le subst. Lūcifer -ferī, m (spol po gr. ὁ φωσφόρος sc. ἀστήρ) Svetlo(bo)nosec, tj. planet Venera, danica: stella Lucifer interdiu, noctu Hesperus ita circumeunt … Varr., infima est quinque errantium terraeque proxima stella Veneris, quae Φωσφόρος Graece, Latine dicitur Lucifer Ci., stella gravis nobis, Lucifer ortus erat O., tres ubi Luciferos veniens praemiserit Eos O.; po bajki je Lucifer sin Avrore, Keiksov (Cēōx) in Dajdalionov oče, ki je z Venero tekmoval za stavo lepote: O., Hyg., Stat., Cl.; od tod Lucifero genitus (= Ceyx) O.; meton. dan: tot Luciferi O., non habet officii Lucifer omnis idem O., exsiliente Lucifero Amm.

venus² -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. — Od tod

1. adj.
a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.

Amathūs -ūntis, acc. -ūnta (Ἀμαϑοῦς) Amatunt,

1. f, mesto na južni obali Cipra z Venerinim svetiščem: V., O., Cat., Plin. Od tod adj.
a) Amathūsius 3 amatuntski; kot Venerin priimek: Venus Amathūsia T. Venera Amatuntska, ali samo Amathūsia (Ἀμαϑουσία) O., Cat. Amatuzija, Amatuntska. Kot nom. propr. Amathūsia -ae, f Amatuzija, starejše ime otoka Cipra: Plin.
b) Amathūsiacus 3 amatuntski, iz Amatunta: bidentes O.

2. masc. heros eponymos mesta Amatunta: T.

Diōnē -ēs, f in Diōna -ae, f (Διώνη) Diona,

1. Titanka, hči Okeana in Tetide (Tethys), Zeusu rodila (tretjo) Venero (Afrodito): Ci. (z obl. Diona), Hyg., Cl.

2. = Venera: O., Val. Fl. Od tod adj. Diōnaeus 3 (Διωναῖος) Dionin: mater (= Venus) V., Caesar (kot potomec Venerinega sina Eneja) V., antrum H. ali columba Stat. posvečen Veneri, flores Col.

Abās, Abantis, m (gr. Ἄβας) Abant,

1. argoški kralj, sin Linkeja in Hipermestride, Akrizijev oče, Danajin in Atalantin ded, praded Danajinega sina Perzeja. Zaradi nekega Abantovega potovanja na Evbojo so se baje Evbojci imenovali Abantēs Abanti: Hyg., Serv. Od tod adj. Abantēus 3 (gr. Ἀβάντειος) Abantov, abantski: Argi C., Abantius 3 abantski = evbojski: aequora Stat.; patronim
a) Abantiadēs -ae, m (gr. Ἀβαντιάδης) Abantiad, Abantov potomec = Acrisius ali Perseus: O.
b) Abantias -adis, f (gr. Ἀβαντιάς) Abantiada, Abantova potomka, od tod: Abantias Abantiada tudi staro ime Evboje: Plin., Prisc.

2. grški junak pred Trojo, ki ga je Enej usmrtil in njegov ščit obesil kot posvečeno darilo v Apolonovem svetišču na Aktiju: V.

3. Enejev tovariš: V.

4. etruščanski knez iz Populonije, ki je prišel Eneju na pomoč: V.

5. neki Kentaver in dober lovec: O.

6. neki Perzejev spremljevalec: O.

7. Diomedov tovariš, ki ga je Venera spremenila v ptiča: O.

8. sin Neptuna in Aretuze: Hyg.

9. pisec spisa z naslovom „Troica“: Serv.

Adōn -ōnis, m (Ἄδων) Adon: Varr. ap. Non., Pr. in pozni pisci, ali Adōnis -idis, dat. -idī, acc. -idem in Adōnin, voc. Adōnī, abl. Adōne in Adonī, m (Ἄδωνις) Adonis: Ci., V., O., Hyg. in pozni pisci,

I. sin epirskega kralja Kinira (Cinyras) in njegove hčerke Zmirne ali Mire (Zmyrna, Myrrha), lep mladenič, ki ga je ljubila Venera (pa tudi Prozerpina in Diana). Ljubosumni Mars je poslal nadenj divjega merjasca, ki ga je na lovu raztrgal, Venera pa je mrtveca spremenila v cvetlico, imenovano Adōnium (gl. to geslo), in ga objokovala vsako leto na dan njegove smrti. Adonis je poosebljenje zemeljske rodovitnosti, ki se vsako leto vzbudi spomladi in zamre jeseni. Ob kresu so ga slavili v Grčiji in Feniciji. Po Makrobiju je Adonis (t. j. gospod, hebr. Adonai) pri Asircih in Feničanih ime sončnega boga. Preg.: horti Adonis (Adonidis, Ἀδώνιδος κῆποι) Adonisovi vrtovi, nasad rastlin, ki hitro vzcvetijo, a tudi hitro ovenijo: Plin. — Od tod adj.

1. Adōnēus 3 Adonisov: Aus.; subst. Adōnēa -ōrum, n adoneje, Adonisov praznik, ki so ga obhajali ob kresu z jadikovanjem in hrupnim veseljem v spomin Adonisove smrti: Amm.

2. Adōnīus 3 = Adōnēus 3: versus Serv. (verz z metrično shemo: —⏑⏑—⏓).

— II. Adōnis -idis, m adonid, vrsta ribe = exocoetus: Plin.

Aphrodīta -ae, f: Aus., ali Aphrodītē -ēs, f: M. (Ἀφροδίτη) Afrodita, gr. boginja = rim. Venera (Venus).

Archītis -tidis, f Arhitida, asirska boginja (rim. Venera): Macr.

Assaracus -ī, acc. pesn. tudi -on (O.), m (Ἀσσάρακος) Asarak,

1. heros eponymos trojanske nižine, mitološki Trojev (Trōs) sin, Ganimedov in Ilov brat, Kapijev (Capys) oče in Anhizov ded: Assaraci tellus H. = Troja, Assaraci domus, gens V. = Rimljani (ki po mitu izvirajo od Trojancev), Assaraci nurus O. = Venera, Assaraci frater O. = Ganimed, kot ozvezdje = Vodnar.

2. Assaraci duo V. Enejeva tovariša.

Astartē -ēs, f (Ἀστάρτη) Astarta, feniškosirska boginja lune, pa tudi ljubezni (= Venera) in usode, pri Feničanih Astaroth, v Asiriji imen. Istar: Min.; četrta Venera pri Ci.

cōnsentēs (Cōnsentēs) diī (cum in sēns, sentis, pt. pr. glag. esse, prim. absēns, praesēns) skupaj bivajoči bogovi, bogovstvo, zbor 12 najvišjih božanstev, in sicer: Jupiter, Junona, Vesta, Cerera, Diana, Minerva, Venera, Mars, Merkur, Neptun, Vulkan in Apolon: Varr., Aug., Arn.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

exigō -ere -ēgī -āctum (ex in agere)

I.

1. izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), spoditi: exigere omnes foras Pl., uxorem Pl., Ter., Suet., odsloviti, zavreči, hiberno tempore non prius pastum (na pašo) exigere, quam pruina evanuit Varr., Tarquinius exactus est Ci., post reges exactos Ci., exactos tyrannos … bibit aure vulgus H., hoc initium fuit exactorum N., lupos fames exegit V. je ven pognala, exactus furiis suis O., exigere elephantos ultra aciem Cu. Od kod? z abl.: indigne exigor patriā innocens Naev. fr., campo exiguntur quadrigae L., eum domo exegerunt L.; s praep.: virum ab se Pl., capellas a grege Varr., reges ex civitate Ci., hostem e campo L., cervam e montibus L., e stratis corpus Stat. vskočiti s … Pren.: labore lassitudo est exigunda ex corpore Pl., vestimentis exigere frigus atque horrorem Lucr., exigere curas H., non vis exiget otium H., ne bo pregnala (motila) miru, agrorum exigere fructūs L. izvažati, merces Col. prodajati, aliquem vitā exigere Sen. ph. usmrtiti; pesn.: Hebrus exigit aquas O. izliva svoje vodovje v morje.

2. occ.
a) igralca ali igro žvižgaje ali cepetaje z odra pregnati, izžvižgati, izcepetati, v pass. tudi = propasti: spectandae an exigendae sint vobis prius Ter., partim sum earum exactus Ter.
b) (o rastlinah) pognati (poganjati): radices Cels., latum folium, duplices uvas, brevem materiam Col.
c) (kako orožje) pognati (poriniti) v kaj, skozi kaj, zamahniti s čim v kaj, prebosti kaj: ensem per costas, ensem per medium iuvenem V., ferrum per ilia V., O., ferrum per viscera Lucan., gladium per viscera Fl., exactus viribus (s silo) ensis O., exigere tela in aliquem Sen. ph., manum Q., illum exigit hasta Val. Fl.; pren. (pri)siliti k čemu: exigi in poenas Stat.

II.

1. izterjati, poterjati, pobirati, preje(ma)ti, s silo nabaviti (nabavljati), zahtevati: frumentum, numerum tritici, nomina sua, nummos, pecunias a civitatibus pro frumento, quaternos denarios in singulas vini amphoras portorii nomine, vectigalia Ci., tributa Ci. ep., in nautis remigibusque exigendis Ci. pri nasilnem odvzemu, exigere acerbissime pecunias imperatas, obsides ab Apolloniatibus, equitum peditumque certum numerum a civitatibus C., aes H., vigilias vicatim L., talenta Cu.; z dvojnim acc.: unum quemque iuxta vires exegit tam argentum quam aurum Vulg.; v pass. z acc. rei: exigor portorium Caecil. fr. carina se zahteva od mene, sese pecunias maximas exactos esse Q. Metell. Num. ap. Gell.

2. occ. zahtevati, da se kaj pogodbi primerno opravi, od tod
a) (uradno o cenzorjih) nadzorovati: sarta tecta L. stavbno stanje (poslopij), viam tensarum Ci., aedes privatas velut publicum opus L., opus Col.; pesn.: ipsa, quod hae faciunt, opus exigit O.
b) meriti, izmeriti, odmeriti, premeriti (premerjati), umeriti (umerjati), preteht(ov)ati, preisk(ov)ati: ad perpendiculum columnas Ci., aliquid mensurā, materiam ad regulam et libellam Plin., pondus margaritarum suā manu Suet.; pren. meriti, preteht(ov)ati, presoditi (presojati): ad summam veritatem legitimum ius Caelius in Ci. ep., nolite ad (po z loc.) vestra instituta exigere ea, quae Lacedaemone fiunt L., exigere opus ad vires suas, humanos ritus ad caelestia O.

3. pren.
a) zahtevati, siliti k čemu: a teste veritatem exigunt Ci. zahtevajo, exspectabo ea, quae polliceris, neque exigam Ci., exigere promissum ab aliquo, a se mercedem caritatis suae Ci., duplices ab aliquo mercedes Q., officia a suis, a singulis ius iurandum Cu., rationem Val. Max., Sen. ph. idr., ab aliquo rationem alienae culpae Sen. rh., disciplinam severissime Suet.; o kazni (ki se je sprva le plačevala, in sicer z živino ali denarjem): antiquo memores de vulnere poenas exigit alma Venus O. Venera zahteva nespravljivo kazen za … = kaznuje za … , tako tudi: exigere a violatoribus gravia piacula L. hudo jih kaznovati, supplicium de aliquo Fl. kazen izvršiti na kom, ab aliquo exigere ultionem necati infantis Iust. maščevati se komu zaradi … ; pesn. z dat.: huic poenam exigit ira deae O. ga kaznuje, exigerem nostrae qualia damna notae? O. V pass. z acc. rei: intellegeres, quod multo minora exigaris ab eo Vulg. da te dokaj manj kaznuje, ferus sacrae viae vastator poenas exactus est vastationis suae Cass. je bil kaznovan za … , je pretrpel kazen za … — Skladi (glag. v pomenu zahtevati): s finalnim stavkom: hanc a te operam exigo, ut me audias Ci., si tamen, ut referam breviter mala iuncta pudori, exigis O., ille haud amplius, quam ut duo ex tribus filiis secum militarent, exegit Cu., cum exigis a quoquam, ne peieret Iuv., nihil … a comitibus exegerat quam ne potestas cuiquam capitis sui fieret Suet.; z ACI: Suet., Paul. (Dig.); v pass. z NCI: ubi exigitur argentarius rationes edere Ulp. (Dig.); o stvareh, večinoma abs.: ubi res vigiliam exigeret Vell. ko bi bilo treba budnosti, prout res exigit Plin. nanese, si ita res familiaris (gospodarstvo) exigat T., si quid res exigeret Vell.
b) occ. povprašujoč zvedeti, izvedeti, izprašati kaj: facta alicuius O., exacta refero V. kar sem izvedel, rei causam exigere Cu., exactum et a Titidio Labeone, … cur … ultionem legis omisisset T.; prim.: rationem saporum exigere H. proučiti.

III.

1. (do konca) dognati, dovršiti, izvršiti, (do)končati: exegi monumentum H., exacta carmina H., iamque opus exegi, quod … O., his demum exactis V., exactus tenui pumice versus eat Pr. skrbno opiljen, suo cultu ad magnificentiam exacto Cu., commentarii ita exacti Q.

2. mimo česa iti, mimo česa priti, kaj preiti, prehoditi (prehajati), prevoziti (prevažati), za seboj pustiti (puščati) kaj: cum primus equis exegit anhelis Phoebus Athon Val. Fl., exigere hibernum mare Plin.

3. pren.
a) (dobe) preteči (pretekati), dokončati: mediam dies exegerat horam O., Iuppiter … spatiis exegit quattuor annum O. je leto v štiri dobe dokončal, Phoebe, qui aestivos spatiosius exigis ignes Pr. = ki delaš dolge poletne dneve; v pass. = izteči se, poteči, preteči, miniti: tertiā vigiliā exacta, temporibus exactis Ci., aestas prope exacta erat C., ante exactam hiemem C. pred koncem zime, iam aestatem exactam esse S., aestatibus tribus exactis V. po preteku treh poletij, annuus exactis completur mensibus orbis V., dies exactus erat O.; occ. prebiti, preživeti: aerumnam Pl. prestajati, malam aetatem Pl., exactā aetate mori Ci. v visoki starosti, zelo prileten, exacta sua aetate S. ko se je bližal smrti, exigere aevum Lucr., V., O., vitam Ca. fr., Luc. fr., Ter., S., Vitr., Val. Max., Petr., Sen. ph., ut tecum annos exigat omnīs V., exacto tempore vita cedat H., eodem anno Q. Fabius Maximus moritur exactae aetatis L., ali exacta aetate feminae T. v visoki starosti, exigere senectutem Val. Max., noctem Petr., triginta dies in exspectatione mortis Sen. ph., diem supremum noctemque T., exacto per scelera die T., exigere ullum tempus iucundius Plin. iun., exactā pueritiā Iust.
b) določiti (določati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati), posvetovati se, dogovoriti (dogovarjati) se glede česa, pogajati se za kaj, preudarjati kaj, premišljati kaj: non satis exactum, quid agam Ci., ali nec satis exactum est, corpus an umbra forem O. še ni določeno (dognano, gotovo), non habet exactum, quid agat O. ne ve natančno, de his rebus ut exigeret cum eo Plancius in Ci. ep., tempus secum ipsa modumque (moriendi) exigit V., talia exigentīs … hostes oppressere L. sklepajoče, talia secum exigere O., quo (die) de his coram exigere possimus Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. exāctus 3, adv. -ē, dovršen = natančen, točen, določen, popoln, skrben: difficile est, quot ceciderint, exacto numero affirmare L., exacta fides O., acies falcis Plin., frugalitas Sen. ph., cura exactior Suet., nil exactius … est Mart., exactissimus cultus caerimoniarum Val. Max., exactissimum ingenium Sen. rh., vir exactissimus Plin. iun., exactissima diligentia Front., exacte perorare Sid., exactius disserere Gell., exactissime pascere Sid.; z gen. (v čem): morum fabraene exactior artis O.

Ferentīnum -ī, n Ferentín,

1. etrursko mesto (zdaj Ferentino), rojstni kraj cesarja Otona: Plin., T., Suet.; enako tudi: municipium Ferentium T. ali municipium Ferentī Vitr.

2. (zdaj Ferentino) samotno mestece ob Latinski cesti (via Latīna): L., si te laedit caupona, Ferentinum ira iubebo H.

3. kraj zahodno od Albanskega jezera pod Kastelom Gandolfom; tu so častili lacijsko boginjo, imenovano Ferentīna -ae, f (sc. dea) Ferentina (= Venera ali Diana) v logu, imenovanem lucus Ferentinae, kjer so prebivalci Lacija imeli svoja zvezna zborovanja: L. Tam je bil tudi izvir (caput) Ferentinskega potoka (aqua Ferentīna, zdaj Fluvio delle streghe), ki se izliva v Tibero: L. — Od tod
a) adj. Ferentīnus 3 ferentinski: caput Ferentinum (= aqua Ferentina) L., Ferentini manipli Sil.
b) ethnicon Ferentīnās -ātis, ferentinski, iz Ferentina: populus L.; subst. Ferentīnātēs -ium, m Ferentinci, ferentinski prebivalci: L., Plin.

Īdalium -iī, n (Ἰδάλιον) Idálij, predgorje in mesto na Cipru, staro prizorišče Venerinega bogoslužja s svetiščem in gajem, posvečenim Veneri: V., Plin. Od tod adj. Īdalius 3 (Ἰδάλιος) idál(ij)ski, pesn. včasih = ciprski (kiprski): domus, Venus V., astrum Pr. zvezda (za starodavnike) Venera, vertex Pr., sagitta Sil., suci, volucres Stat.; subst.
a) Īdalia -ae, f (sc. terra) Idálija, pokrajina okrog idal(ij)skega mesta: V.
b) Īdaliē -ēs, f Idálija, Venerin vzdevek = idal(ij)ska —, ciprska Venera: O.

im-bellis (in-bellis) -e (in [priv.], bellum)

1. nebojevit, ki nima rad vojne, ki mrzi vojno: maior numerus, sed imbellior T. manj sposobno za boj, i. multitudo L. žene in otroci, i. dii O. Venera in Amor, i. lyra, cithara H., fulgor auri Q.; pesn.: imbelle telum V. ki se ni vrglo z močjo vojaka.

2. occ. ne hraber, bojazljiv, strahopeten: ut imbelles timidique videamur Ci., ignavus et imb. L.

3. brez vojne, miren, spokojen, tih: imbellis … Indus V., imb. cervi V., i. columba H.; potem: imb. Tarentum H., imbellem annum agere L., i. fretum Stat., i. somnus Stat.

Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.

Iūnō -ōnis, f (sor. z iuvenis, iūnior „mladostna“) Junóna, staroitalska boginja zakona, ki so jo istovetili z gr. kraljico bogov Hero. Kakor to so šteli tudi Junono za Saturnovo in Reino hčer, za Jupitrovo sestro in soprogo: urbs Iunonis O. = Argos, Iunonis promuntorium Mel. (zdaj Trafalgar), stella Iunonis Plin. planet Venera, Iuno regina Ci., Iuno iniqua (sovražna) V., O., Lact., Iuno Monēta (gl. Monēta): Ci., O., L., Lact., Val. Max. Kot boginja zakonov je tudi boginja porodov: Lūcīna (gl. to besedo). Metaf. Iuno Averna O. = inferna V. = infera Stat. = profunda Cl. kraljica podzemlja, Prozerpina. Kakor ima vsak mož svojega genija, tako ima vsaka žena svojo Junono (Plin., Sen. ph.), ki ji daruje na svoj rojstni dan (Tib.), na katero prisega (Tib., Petr.).; meton. in šalj. = soproga: Sen. ph., mea Iuno, non decet esse te tam tristem tuo Iovi (soprog) Pl. — Sestave: Iūnōni-cola -ae, m, f (Iūnō, colere) Junonin častilec (častilka): O.; Iūnōni-gena -ae, m (Iūnō, gīgnere) Junonin sin, Vulkan: O. — Adj. Iūnōnius 3 Junonin: custos (= Argos) O., Hebe O. (kot Junonina hči), regna V. (Kartagina, kjer so Junono posebej častili); tako tudi hospitia V. in Samos O., ales O. = pav, stella Ap. planet Venera, insula Plin. (eden izmed otokov, imenovanih insulae Purpurariae, najbrž Madeira), Iunonius mensis O. junij; Iūnōnālis -e Junoni posvečen: tempus O.

māternus¹ 3 (māter) materen, materin, materinski, materinji, po materi: H., Plin., Val. Fl., Aur., Suet., paternus maternusque sanguis Ci., nomen Ci., genus Ci., S., animus Ter., metus Q. (Decl.), dolor Sen. ph., tempora materna complere O. dobo nosečnosti, arma (sc. Aeneae) V. ki mu ga je priskrbela mati Venera (od Vulkana), tako tudi: aves V. golobi, ki so bili posvečeni njegovi (Enejevi) materi, Caesar cingens maternā tempora myrto V. z materno mirto = z Venerino mirto (Venera je bila pramati Julijevega rodu), (sc. Venus) monet curvas materna per aequora (v katerem je bila rojena) puppes ire O., Delus V. kjer je Latona rodila Apolona; Idus Mart. Majine (Merkurjev rojstni dan), avus L. idr. ali nobilitas V. ali patria L. po materi, Numa O. sorodnik po materi; o živalih: Col., Plin., vulva Mart. svinjska.

pāx¹, pacis, f (pacīscī, pangere)

1. mir (med dvema sovražnima, prepirajočima se, poseb. med dvema bojujočima se strankama sklenjena mirovna pogodba, pa tudi = čas miru, stanje miru): Cu., Iust., Plin. iun., Sen. rh., Sen. ph., Pl. idr., aeterna V., perpetua S. fr., L., cruenta, incruenta, inhonesta T., iniusta, iniquissima Ci., civilis Suet. državljanski mir (po državljanski vojni), maritima Ci. na morju, pacis semper laudator Ci., pacem componere L. mir narediti, pax convenit cum aliquo L. se sklene s kom, pacem facere C. idr., pacem facere cum aliquo Ci. idr. mir skleniti s kom, pass. pax fit cum aliquo Ci., S., L.; toda pacem facere inter Thrasybulum et eos, qui … N. mir narediti med Trazibulom in … , (po)miriti Trazibula in … ; petere pacem C. idr., petere pacem ab aliquo N. prositi koga za mir, pacem agere S., L. ali pacem agitare S. živeti v miru, pace uti N. mirovati; pace L. ali in pace S. v miru, pace belloque L. v miru in vojni, in pace et otio Ci., in mediā pace L. sredi miru, cum pace aliquem dimittere Ci. v miru, brez nadlegovanja, cum bonā pace populo impertire L. v lepem miru, brez motenj(a), brez ovir, neovirano.

2. pl.
a) sklepi miru, mirovni sklepi, premirja: bella atque paces penes paucos erant S. sklepanje miru.
b) mirne razmere, mirno obdobje, mirni časi: hoc paces habuere bonae H. lepi, mirni časi.

3. pooseb. Pax, Pacis, f Páks, boginja miru: H., Petr., Suet., Pacis ad aram O., arae Paci (= gr. Εἰρήνη) sunt factae (sc. Athenis) N.

4. metaf.
a) mir, mirnost, umirjenost: Lucr., Sil., Stat., Fl. idr., p. animi, mentis O., pacem afferre animis Ci., semper in animo sapientis est placidissima pax Ci., excepit illum magna et aeterna pax Sen. ph. legel je v večni mir in pokoj, pacem vultus habet O., flumen cum pace delabens … in mare H.; rekla: vera reffere pace deae O. s privoljenjem, z dovoljenjem, pace quod fiat tuā Ter. brez zamere!, ne huduj se nad tem!, pace tuā (horum) dixerim Ci. ne da bi žalil tebe (navzoče) = oprosti!, ne zameri! (navzoči naj mi oprostijo, naj mi ne zamerijo! = oprostite!, ne zamerite!), pace loquar Veneris O. ali pace vel Quirini vel Romuli dixerim Ci. naj mi ne zameri Venera, Kvirin ali Romul!, pace diligentiae Catonis dixerim Vell. ne da bi delal krivico Katonovi natančnosti, pace maiestatis eius dixerim Vell. njegovo veličanstvo naj mi oprosti ta izraz!
b) božja pomoč, milost: Pl., Iust. idr., ab Iove ceterisque dis pacem ac veniam peto Ci., pacem veniamque precata deorum L., caesis iuvencis exorat pacem divûm V., sine pace tuā (dei) Italiam petunt V.
c) mirno (rimsko) vladanje, mirna (rimska) (nad)oblast: Plin., Sen. ph.
d) ponovno vzpostavljeni mir v Cerkvi, ponovna vzpostavitev miru v Cerkvi: Eccl.