Franja

tractātus -ūs, m (tractāre)

1. otip, otipanje, otipavanje, potip, potipanje: nucum Plin.

2. metaf. obdelovanje česa, ravnanje, ukvarjanje, pečanje s čim: Q., Plin. iun., Vell. idr., ipsarum artium tractatu delectari Ci., terra tractatu aspera Plin., consilia tractatu dura L.; occ.
a) pretres, pretresanje, razprava, razpravljanje (starejše razpravilo), obravnava, obdelava: Q., Plin. iun., Gell. idr., tractatu digna quaestio T. (Dial.).
b) premišljevanje, preudarjanje, preudarek, razmišljanje, razmislek: Veg., Cypr., Lact., Icti.

3. meton.
a) razprava, spis: Plin.
b) pridiga, razlaga Sv. pisma, starejše propoved: Aug.

tractō -āre -āvī -ātum (frequ. k trahere)

I. (pesn.) (okoli) vleči (vlačiti): qui te sic tractavere Enn. ap. Macr., hospita tractata et ludificata Pl., tractisque comis antistita Phoebi O., nam si in morte malumst malis morsuque ferarum tractari Lucr.; pren.: quae (sc. persona) minime in iudiciis tractata est Ci. —

II.

1. (o)tipati (otipavati, otipovati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se, (z)grabiti: quae gustamus, olfacimus, tractamus, audimus Ci., cera tractata pollice O. zgneten, manu (manibus) tractare aliquid Pl., Ci. fr., puer unctis tractavit manibus calicem H. je z(a)grabil, prijel, tractare aut movere tintinnabulum Pl.; pesn.: ignarus sua se tractare pericula O. da se igra s svojo pogubo, fila lyrae O. ubirati, res igni Lucr.

2. occ. v rokah imeti, rokovati s čim, ukvarjati se, pečati se, ravnati s čim, delati s čim, rabiti, uporabljati, obdelovati itd.: gubernacula Ci. imeti krmilo v rokah, krmariti, tela L. sukati (vihteti) orožje, ravnati z orožjem, arma Ci. idr. nositi, ferrum Iust., terram Lucr., agrum Col., verba vetera Q. rabiti, uporabljati.
a) voditi, usmerjati, ravnati kaj, upravljati, skrbeti za kaj, imeti kaj na skrbi: pecuniam publicam tu tractabas Ci., bibliothecam Ci., animos Ci. vplivati na … , causas amicorum tractare atque agere Ci. zastopati, rem publicam S., bellum L., tractare regnum T., suam rem minus caute et cogitate Pl., vitam honeste Corn. ali more ferarum Lucr. živeti; secundas partes H. igrati drugo vlogo, alicuius personam in scenā praeclare Ci. ali Atreum Ci. igrati, upodobiti (upodabljati), prikazati (prikazovati).
b) ravnati s kom, vesti se, obnašati se do koga, imeti odnos do koga: aliquem aspere, honorificentius, honorificantissime Ci., ego te, ut merita es de me, tractare exsequar Pl., placidius plebem S., non tractabo ut consulem Ci., pater parum pie tractatus a filio Ci., paulo benignius te tractare voles H. streči (goditi) si; occ. refl. vesti se, obnašati se, držati se: ita me in re publica tractabo Ci.
c) v roko (roke) vzeti (jemati), opravljati, vršiti: tractant fabrilia fabri H., pauca admodum vi tractata T. le malokdaj se je postopalo nasilno; occ. α) obravnavati, razvi(ja)ti, razpravljati, pretres(a)ti, govoriti o čem, diskutirati, premišljevati, razmišljati: definitionem Ci., cum eum locum tractare coepero Ci., vitam hominum Ci., res tragicas comice Ci., partem philosophiae Ci., consilia L., preces T., haec copiose Q., de aliquā re Q.; z odvisnim vprašanjem: Amm. idr., ille … tractare proeliorum vias et quae sibi tertium iam annum belligeranti saeva vel prospera evenissent T., cum tractaret, quinam adipisci principem locum suffecturi abnuerent aut impares vellent T.; abs. = razlagati Sv. pismo: Prud. β) dogovarjati se glede česa, pogajati se za kaj, o čem, glede česa: tractatae (sc. inter reges) condiciones amicitiae L., pacis condiciones C., L.; tudi: tractare de condicionibus N., cum aliquo de negotiis ad frequentem senatum referendis Suet., eam rem, super quā tractavissent Gell.

trīnitās -ātis, f (trīnus)

1. številka tri, trojka: Tert., ternitas vel trinitas Prisc.

2. sv. Trojica: Eccl.

antecursor -ōris, m (ante in currere)

1. predhodnik; voj. antecursores predhodnica, nekaki razpršeni strelci (fr. tirailleurs), čete, namenjene za izsledovanje sovražnikovih položajev in premikov, za utiranje poti in izsleditev primernega taborišča: ab antecursoribus de Crassi adventu certior factus C.

2. pren. predhodnik
a) o sv. Janezu, Kristusovem predhodniku: Tert.
b) o cvetu: antecursores frugum Tert.

baptista -ae, m (gr. βαπτιστής) krstnik: Eccl. (o sv. Janezu).

Carrhae -ārum, f Kare, mesto v Mezopotamiji (Haran v sv. pismu [in še danes Harran]): Lucan., Val. Max., Plin., Fl.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

Elymāis -āidis, f (Ἐλυμαΐς; v Sv. pismu se imenuje pokrajina okrog Suz Elam) Elimaida, perzijska pokrajina v Suziani (v današnjen zahodnem Iranu): Plin. Od tod adj. Elymaeus 3 (Ἐλυμαῖος) elimski: regio L.; subst. Elymaeī -ōrum, m Elimijci, elimski preb.: L., Plin., T.

epiphanīa -ōrum, n (gr. τὰ ἐπιφάνεια, sc. ἱερά) razglašenje Gospodovo (= praznik sv. treh kraljev, 6. januar): Hier., Amm., Cod. Th. — Soobl. epiphanīae -ārum, f: Cod. Th., Isid.

Hēliopolis -is, acc. -im, f (Ἡλιούπολις od tod tudi lat. Hēliūpolis: Char.) Heliópolis, Heliópola

1. mesto v Kelesiriji (zdaj Baalbek [= Baalovo mesto] z razvalinami svetišča, ki ga je Antonin Pij posvetil Jupitru): Plin., Macr.

2. mesto v spodnjem Egiptu (egiptovski On [= Sončno mesto], v sv. pismu Bet šemeš, pri Plin. Solis opidum) s krasnim Soncu posvečenim svetiščem in slovito svečeniško šolo (zdaj razvaline pri kraju Al-Matarīya): Ci., Mel., T., Macr., Vulg. — Od tod adj.

1. Hēliopolītēs -ae, m (Ἡλιουπολίτης) heliopolski: nomos Hel. Plin. heliopolsko obmestje; subst. pl. Hēliopolītae -ārum, m Heliopoliti: Plin.

2. Hēliopolītānus 3 heliopolski: civitas Amm., deus Macr.

Hippō -ōnis, m (Ἱππών) Hípon,

1. ime dveh afriških mest (od tod Hippo uterque Plin.)
a) Hippō rēgius (Ἱππὼν βασιλικός) kraljevi Hipon v Numidiji (zdaj Bône (Hippone)): L., Auct. b. Afr., Mel., Plin., tudi samo Hippo: N., L., Sil. Soobl. Hippōna Rēgiēnsis: Cassian.
b) Hippō Diarrhytus Ἱππὼν Διάῤῥυτος) vodnati Hipon (ker leži med obilnim vodovjem), mesto v Tuniziji na Belem rtu (zdaj Bizerta ali Banzart): S., Mel., Plin. Od tod adj. Hippōnēnsis -e, hiponski: sinus Mel., Plin., colonia (= Hippo Diarrh.) Plin. iun.; subst. Hippōnēnses -ium, m Hipon(ij)ci: Plin.

2. karpetansko mesto v Tarakonski Hispaniji (zdaj Yepes vzhodno od Toleda) L., pri Plin. imenovano Hippo Nova Novi Hipon.

3. brut(ij)sko mesto na južni strani Zaliva sv. Evfemije, pozneje imenovano Vibo (Vibona, Bibona) Vibon(a) (zdaj Vibo Valentia): Mel., Plin.

Isara -ae, m (ὁ Ἴσαρ, tudi ὁ Ἰσάρος) Ízara, zdaj Isère, pritok reke Rone (Rhodanus), izvira južno od Malega sv. Bernarda, teče mimo Grenobla (Gratianopolis) in se izliva pri Valenciji, 100 km jugozahodno od Lyona: Plancus in Ci. ep., Lucan., Plin., Fl.

Michaēlium -ī, n (Μιχαηλεῖον) Mihaélij, Mihaelêj(on), cerkev sv. Mihaela: Cass.

mūrālis -e (mūrus) ziden: falces C. kavlji za razbijanje obzidja, pila C. za obrambo na obzidju, tormentum V. za streljanje na obzidje, herba Cels. mušnica, trava sv. Petra, petrovka (Parietaria officialis Linn.), corona zidni venec

1. častna nagrada tistemu, ki se je prvi povzpel na obzidje obleganega mesta: L., Gell.; tudi samo muralis: Plin. iun.

2. z zidovjem in stolpiči okrašeni venec na Kibelini glavi: Lucr.

Orōsius -iī, m Orózij, s celim imenom Paulus Orosius Pavel Orozij, Hispanec, lat. zgodovinopisec in krščanski duhovnik v začetku 5. stoletja po Kr., sodobnik in častilec sv. Avguština: Eccl.

Palmōra -ae, f Palmíra, mesto v Siriji, v sv. pismu stare zaveze Tadmōr, pozneje prestolno mesto palmirskega kraljestva za časa Odenata in njegove soproge Zenodije, eno najsijajnejših mest Vzhoda (zdaj velikanske razvaline pri trgu Tadmor): Plin. — Od tod adj. Palmyrēnus 3 palmírski: Plin.

Paula -ae, f Pávla, 347—404, prijateljica in učenka sv. Hieronima, svetnica: Hier.

Poenīnus 3 (v rokopisih tudi Pēnīnus, Pēnnīnus; gr. Ποίνινος; ime je kelt. izvora) penínski: Poeninae Alpes T. Peninske Alpe (prelaz Velikega sv. Bernharda in okoliška pogorja do Sv. Gotarda) = Poenina iuga T. Peninsko pogorje, Poeninus mons Sen. ph. Peninska gora (= Veliki sv. Bernard), tudi samo Poeninus (sc. mons) L., iter Poeninum T. prelaz čez Peninsko goro.

praedēstinātiō -ōnis, f (praedēstināre) vnaprejšnja določba, preddoločba, vnaprejšnja odmera, predodmera, vnaprejšnja izvolitev, predestinácija, predestiníranost: Eccl.; tudi naslov dela sv. Avguština De praedestinatione sanctorum: Aug.

revēlātiō -ōnis, f (revēlāre)

1. razkrivanje, razkritje, razgaljenje (razgaljanje): pudendorum Arn.

2. pren. razkritje, odkritje, razodetje, razodenje; poseb. Razodetje, spis sv. Janeza: Eccl.