Franja

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

Ἄρτεμις, ιδος, ἡ acc. ιν, hči Zevsa in Lete, sestra Apolonova. – Ἀρτεμίσιον, τό Artemidi posvečen kraj, rt na severu Evboje, kjer je bilo l. 480. poraženo perzijsko brodovje.

Βού-δορον, τό rt na Salamini.

Ἰασονία ἀκτή, ἡ rt na Pontu, kjer so se baje Argonavti izkrcali.

Καναστραῖον, τό rt Κάναστρον na polotoku Paleni.

Καφηρεύς, έως, ὁ rt na Evboji.

Κήναιον, τό rt na severozapadni Evboji; adi. Κήναιος 3.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

Κυνόσ-ουρα, ἡ (οὐρά) 1. rt na vzhodni strani Salamine. 2. rt v Atiki pri Maratonu.