Franja

δόκιμος 2 (δοκέω) 1. (pre)izkušen, sprejemljiv, sposoben, zanesljiv. 2. glasovit, imeniten, ugleden, spoštovan, veljaven; δόκιμός εἰμι sem na dobrem glasu. 3. prijeten.

ἐλ-λόγιμος 2 znaten, znamenit, imeniten, slaven, ugleden, ἐπί τινι zaradi česa.

ἐπί-λεκτος 2 (ἐπι-λέγω) od-, izbran, ugleden, imeniten, spoštovan; οἱ ἐπίλεκτοι izbrana vojska, cvet vojakov.

ἐπιφανής 2 (ἐπι-φαίνομαι) [sup. ἐπιφανέστατα] 1. viden, jasen, očiten τινί. 2. izvrsten, odličen, slaven, ugleden, imeniten. – adv. ἐπιφανῶς očito, očividno.

εὐ-σχήμων 2 (σχῆμα) 1. dostojen, spodoben, pošten, ponosen. 2. pošten, imeniten NT. 3. lepoglasen, hinavski, λόγοι lepe, hinavske besede; εἴς τινα γίγνομαι εὐσχήμων delam se navidez proti komu poštenega. – adv. εὐσχημόνως dostojno, spodobno NT, εὐσχημόνως πως kaj lično.

ἱκανός 3 [Et. od ἵκω] 1. zadosten, dovolj(en), zadosti velik, močen, obilen, ἱκανοί dovolj ljudi, zadostno število, NT τὸ ἱκανὸν ποιῶ zadostim, ustrežem, τὸ ἱκανὸν λαμβάνω dobim zadoščenje, zadosti se mi, ἱκανόν dosti dolgo, ἐξ ἱκανοῦ že davno, πλέον, πόρρω τοῦ ἱκανοῦ več kakor dovolj, preveč, črez mero. 2. sposoben, spreten, primeren, pripraven, zmožen, pooblaščen, vreden NT. 3. precej(šnji), imeniten, ugleden, silen, zanesljiv, znamenit, mogočen, ἱκανός εἰμι morem. – adv. ἱκανῶς dovolj, zadosti; ἔχω ἱκανῶς imam zadosti, zadostujem, sem lahko zadovoljen, τοῦ βάθους sem dovolj globok; πρός τινα kos sem komu.

λαμπρός 3 (λάμπω) 1. o stvareh: a) svetel, bleščeč, jasen, sijajen, bister ὄμμα, prozoren, čist ὕδωρ, bel, čist χιτών, krepek, močen, silen ἄνεμος, jasen, zvonek, razločen φωνή; b) jasen, umljiv, νίκη sijajen, popoln, gotov. 2. o osebah: slaven, sloveč, imeniten, ugleden, ponosen, krasen, lep. – adv. λαμπρῶς bliščeče, sijajno, popolnoma, silno.

λόγιμος 3 in 2 ion. vpliven, veljaven, znamenit, ugleden, imeniten.

μεγαλο-πρεπής 2 (πρέπω) 1. kar se spodobi ali pristoja velikemu možu, veličasten, krasen, imeniten, velelep, diven. 2. radodaren, plemenit, velikodušen; τὸ μεγαλοπρεπές plemenito mišljenje. – adv. μεγαλοπρεπῶς, ion. -έως, sup. μεγαλοπρεπέστατα prekrasno.

μέγας, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, največje dobro, glavne dolžnosti, največje nevarnosti; ὃ in τὸ μέγιστον kar je najglavnejše ali najvažnejše. 6. adv. μέγα, μεγάλα, comp. μεῖζον, sup. τὰ μέγιστα zelo, silno, vrlo, glasno, μέγα ὑπάρχει (ἐστί) τι εἴς τι zelo važno je, veliko pripomore kaj k čemu; μεγάλως, μεγαλωστί, comp. μειζόνως, ion. μεζόνως in μεῖζον, sup. μέγιστον velikansko, silno, mnogo; μέγας μεγαλωστί kakor je dolg in širok, zleknjen.

μέρος, ους, τό (μείρομαι) 1. (odmerjeni ali pristojni) del, delež, osoda, τοὐμὸν μέρος kar se mene tiče, z moje strani; ὅσον τὸ σὸν μέρος kolikor je od tebe odvisno, kolikor je na tebi τὸ τούτου μέρος kolikor je v njegovi moči a) uloga, mesto, naloga, služba, stan, dostojanstvo, veljava, pomen, κατὰ τὸ μέρος τινός namesto koga, ἐν τῷ σῷ μέρει na tvojem mestu, mesto tebe, ἐν ἀρετῆς μέρει τίθεμαι smatram za čednost, prištevam k čednosti, ἐν προσθήκης μέρει kot privesek, dodatek, ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί nič ne veljam; b) red, vrsta, ἐν μέρει po vrsti, po redu, kadar pride vrsta nanj, ἐν τῷ μέρει v vrsti παρὰ τὸ μέρος izvun vrste, κατὰ μέρος izmenoma, ἀνὰ μέρος premenoma, drug za drugim, ἐν μέρει μάχομαι vrstim se v boju. 2. a) del celote, kos, μέρος τι εὐταξίας dobršen kos, dober zgled, imeniten dokaz, τὰ μέρη kraji NT; b) ulomek, τὰ δύο μέρη dve tretjini; c) oddelek, stranka, ἀπὸ μέρους vsled pomoči ene (politične) stranke; κατὰ μέρος posamič, deloma, οὐδὲν μέρος nič; μέρος, ἐκ, ἀπό μέρους deloma NT.

περισσός 3, at. περιττός 1. črez (navadno) mero, preobilen, prevelik, preveč, izreden, nenavaden, poseben, zelo učen, odličen, imeniten, važen, pomemben, večji (več) nego kdo τινός NT; τὸ περισσόν premoč, prednost, večina, τῶν ἔνδον εἶ περισσά bolj žaluješ nego (sestra), περισσὸν κρῖμα preostra sodba, τὰ περισσὰ τῶν ἀρκούντων več nego je zadosti, τὸ περισσὸν τούτων kar je več (od tega) NT. 2. prevelik, neizmeren, pretiran, odveč, nepotreben, nekoristen. 3. preostal, τὸ περισσόν prebitek, preostanek. 4. liho (število). 5. περισσόν ἐστι ni treba, ἐκ τοῦ περισσοῦ zelo, še povrhu, od prebitka NT –. adv. -ῶς črez mero, na vso moč NT; comp. περισσότερον, περισσοτέρως še bolj, posebno, obilneje, θάψαι sijajneje.

πλούσιος 3 (πλοῦτος) bogat, imovit, premožen, imeniten, plemenit, mogočen, obilen.

σπουδαῖος 3 (σπουδή) [comp. σπουδαιότερος, sup. -ότατος, Her. -έστερος, -έστατος] 1. a) uren, nagel, hiter, prizadeven, delaven, marljiv, vrl, izvrsten; b) pravičen, častivreden, čislan, cenjen. 2. a) resen, varen, pomemben, imeniten, popoln; b) dragocen, drag, εἰς ὄψιν pogleda vreden.