Franja

ἀντιτέχνησις, εως, ἡ nasprotna zvijača, nasprotni naklep, obojestranska spretnost.

γυναικεῖος 3 in 2, ion. γυναικήιος (γυνή) ženski, ženskam primeren, lasten; ženskin, δόλος ženska zvijača, θεά boginja žen, bona dea pri Rimljanih; subst. ἡ γυναικηίη žensko stanovanje.

διάδῠσις, εως, ἡ izgovor, zvijača; pl. zvijanje.

δόλος, ὁ [Et. lat. dolus] 1. mamilo, vada, past, zaseda. 2. zvijača, spletke, goljufija.

δολοφροσύνη, ἡ ep. zvijača, goljufija; pl. spletke.

κλέμμα, ατος, τό (κλέπτω) tatvina, zvijača, prevara NT.

κλοπή, ἡ (κλέπτω) 1. tatvina, poneverjenje. 2. prevara, zvijača ζυγείς. 3. skrivno podjetje, tajna osvojitev kakega kraja; ποδοῖν κλοπὴν ἀρέσθαι skrivaj pobegniti.

κυβεία, ἡ (κυβεύω) kockanje, prekanjenost, zvijača NT.

μεθοδ(ε)ία, ἡ zvijača, prevara NT.

μηχανή, ἡ, dor. μᾱχανά (μῆχος), μηχάνημα, ατος, τό (μηχανάω) 1. umetna naprava, priprava, orodje, oblegalni stroj, priprava ali stroj na gledališkem odru. 2. pripomoček, sredstvo, zvijača, naklep, spletke, μηχανὰς πλέκω kujem načrte, spletkarim; modra iznajdba (uredba), možnost, premoč, nasvet, način; τίς μηχανή kako je mogoče? οὐδεμία γὰρ μηχανή nikakor ni mogoče, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ z vsemi sredstvi, na vsak način, μηδεμιῇ μηχανῇ na noben način, nikakor ne.

πάλαισμα, ατος, τό (παλαίω) 1. borjenje, boj, borba, tekma. 2. pren. spretnost, umetelnost, umetni obrat ali kretanje (pri borjenju), zvijača δεινόν; τὸ καλῶς ἔχον πόλει πάλαισμα trudapolno prizadevanje, ki je mestu v korist.

πανουργία, ἡ (παν-οῦργος) prekanjenost, zvitost, zvijača, hudobnost, lopovščina, zločin.

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

σοφία, ἡ, ion. -ίη (σοφός) 1. spretnost, izurjenost, sposobnost, umetelnost. 2. a) bistroumnost, previdnost, razboritost, prekanjenost, zvijača; b) učenost, veda; c) modrost, spoznanje, modroslovje, modroznanstvo, zdrava pamet.

σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.

σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.

στρατήγημα, ατος, τό poveljnikov načrt, zvijačen načrt, vojna zvijača.

τέχνασμα, ατος, τό 1. umetelno delo, umetnina. 2. zvijača, slepilo, umetelnost, sleparstvo.

τέχνη, ἡ [Et. iz τέξνᾱ od τέκτων tesar] I. abstr. (lepa) umetnost, znanstvo 1. a) (ročna) spretnost, μετὰ τέχνης spretno, ἄνευ τέχνης nespretno; b) umetelnost, umetnost; rokodelstvo, obrt, posel, poklic; οἱ τὰς τέχνας ἔχοντες umetniki, ἔχω τὴν τέχνην izveden sem v, vešč sem umetnosti, ukvarjam se z umetnostjo (obrtom); ἀσκέω τέχνην dejanski izvršujem, ἐν τῇ τέχνῃ εἰμί izvršujem umetnost (obrt), ἐπὶ τέχνῃ μανθάνω temeljito se učim česa, ἐπὶ τέχνῃ λεγόμενα umetno govorjene besede. 2. a) duševna spretnost, čut za umetnost ali znanstvo, razsodnost, znanstvo, veda; b) premetenost, zvijača, zvitost, zvit naklep, umetni obrat; pos. prebrisanost govora, način, πάσῃ τέχνῃ καὶ μηχανῇ na vse mogoče vrste in načine, μηδεμιῇ τέχνῃ na noben način, nikakor ne; τέχνῃ z zvijačo, ἰθέῃ τέχνῃ naravnost, odkrito, očitno. II. konkr. umetniški izdelek, umetno delo, umotvor, umetnina.

τέχνημα, ατος, τό (τεχνάω) 1. spretnost, zvijača, prevara, zvijačen naklep; konkr. spletkar, zvijačnik. 2. umetno delo, umotvor, umetnina.