Franja

ἅμ-αξα [Et. ἅμα, εἷς + ἄξων, os; "voz z eno osjo"] (ep. ἄμαξα) 1. (četverokolesen) tovorni voz, ἅ. σίτου voz z žitom. 2. Veliki medved (zvezda).

ἄρκτος, ὁ, ἡ [Et. iz r̥ktos, lat. ursus, iz urcsos (s = t)] medved, medvedka, veliki voz (ozvezdje), severna zvezda, sever.

ἀρκτ-οῦρος, ὁ medvedov čuvaj ali spremljevalec, zvezda Boot, ki je začela vzhajati v Greciji sredi septembra, zato tudi: začetek jeseni.

ἀστερ-ωπός 2 (ὤψ) poet. kot zvezda bliščeč, zvezdnat.

ἀστήρ, έρος, ὁ [astrum, stella, Stern –. – dat. pl. ἀστράσι] zvezda, meteor, zvezdni utrinek.

ἄστρον, τό (ἀστήρ) zvezda, ozvezdje; pl. nebo, ἄστρων εὐφρόνη zvezdna noč.

κομήτης, ου, ὁ (κομάω) 1. dolgolas, krilat ἰός, travnat, z novim listjem ovit θύρσος; s travo porasel λειμών. 2. subst. ὁ zvezda repatica.

κύων [Et. idevr. k'wōn, lat. canis, nem. Hun-d. – gen. κυνός, voc. κύον, dat. pl. κυσί, κύνεσσι]. 1. pes, psica; a) Ἀίδαο Kerber; b) Ἀρίωνος pasja zvezda, Sirij; c) morski pes. 2. a) pošast, zver(ina) (o sfingi), Erinije; b) kot psovka.

ὀπωρινός 3 (ὀπ-ώρα) ep. jesenski, poznoleten, ἀστήρ Sirij, pasja zvezda.

πλάνης, ητος, ὁ πλανήτης, ου, ὁ blodeč, potikajoč se (po svetu), nestalen, brez stalnih bivališč; ἀστήρ zvezda premičnica, planet; subst. ὁ klatež, potepuh.

φωστήρ, ῆρος, ὁ 1. zvezda NT. 2. nebeška luč, svetloba NT.