Franja

ἄγγαρος, ἀγγαρήιος ὁ brzosel na konju (pri Perzijanih); pren. ἄγγαρον πῦρ ognjeno znamenje.

ᾰ̓ετός, ὁ [Et. iz ἀϜετός, αἰετός iz ἀϜιετός; lat. avis, ptič; augur iz avi-gur] orel; pren. bojno znamenje (pri Perzijanih), χρυσοῦς.

αἴρω, ion. ep. ἀείρω [Et. ἀείρω iz ἀϜέρjω; αἴρω iz Ϝάρjω, najbrže iz kor. ver, sorodno s slov. vrh, lat. verruca (iz versuca). – Obl. fut. ἀρῶ, ἀροῦμαι; aor. ἦρα, ἠράμην, cj. ἄρω, opt. ἄραιμι; pf. ἦρκα, ἦρμαι; pass. aor. ἤρθην, fut. pass. ἀρθήσομαι – ep. ion. impf. ἤειρον, ἄειρον, ἠειρόμην, ἠειράμην, pass. ἠέρθην, ἀέρθην, plpf. ἄωρτο]. I. act. 1. trans. a) vzdigujem, dvigam, postavljam po koncu; σημεῖον dvignem zastavo, dajem znamenje; τεῖχος zgradim, ἆθλον prevzamem, pričnem, prestanem boj = zmagam; χεῖρα glasujem; μῆλα odganjam; ναῦς odpeljem; νεκρόν odnašam; δειλίαν kažem; οἶνον prinašam, dajem; μάστιγας vihtim; ἄχθος nalagam, πᾶσαν μηχανήν poizkušam vsa sredstva; NT τὴν ψυχήν razburjam, razvnemam, ἐπἰ χειρῶν vzamem na roke, ζυγόν vzamem, ἁμαρτίαν odjemljem NT; b) poveličujem, slavim, pretiravam; c) odstranjujem, morim. 2. intr. vzhajam (o solncu); odpotujem (τῷ στρατῷ); odjadram, odrinem. II. pass. vzdigujem se, dvigne me kdo; poveličujem se, baham se, prevzetujem, postavljam se, naraščam (ὕδωρ); μάχαιρα ἄωρτο meč je visel. III. med. vzdignem zase; ἱστία razvijem jadra = odjadram, πόλεμον začnem vojsko, οἰκίας zidam; κλέος, κῦδος, ἀέθλια: dobivam si, dosežem, dobim; νίκην zmagam; ἕλκος dobim rano, ranijo me; δίκας παρά τινος maščujem se nad kom; ποδοῖν κλοπάν pobegnem skrivaj; φυγήν spustim se v beg, ὅπλα zgrabim orožje; κίνδυνον nakopljem si nevarnost, izpostavljam se nevarnosti; πόνον prevzamem; πένθος žalujem.

ἄ-λοβος 2 (λοβός) brez jetrnega krila (pri žrtvah neugodno znamenje).

ἀνα-δείκνῡμι [ion. fut. ἀναδέξω, aor. ἀνέδεξα, aor. pass. ἀνεδείχθην, ion. ἀνεδέχθην] 1. (po)kažem, σημεῖον molim znamenje kvišku, dajem znamenje, πύλας (na stežaj) široko odpiram. 2. dam vedeti, namigujem, τινὶ ὁρᾶν τι pustim komu kaj gledati. 3. a) oznanjam, proslavljam; b) razglašam (imenujem, naredim, nastavim) koga za kaj; c) razodenem.

ἀν-έχω, soobl. ἀν-ίσχω [impf. ἀνεῖχον, fut. ἀνασχήσω, ἀνέξω, aor. ἀνέσχον, ep. ἀνέσχεθον, inf. ἀνσχεθέειν, pf. ἀνέσχηκα; med. impf. ἠνειχόμην, fut. ἀνέξομαι, ἀνασχήσομαι, aor. ἀνεσχόμην, ἠνεσχόμην, imp. ἀνάσχεο, ἄνσχεο] I. act. 1. trans. a) kvišku držim, povzdigujem nad kaj, dvigam χεῖρας θεοῖς (roke k molitvi); εὐχάς pošiljam molitve kvišku, molim (z vzdignjenimi rokami), τὶ θεῷ vzdignem kaj kot dar ali pokličem boga za pričo; σημεῖον πυρός dam ognjeno znamenje; λαμπάδας nažgem (ženitne) plamenice; εὐδικίας čuvam, cenim, spoštujem; κισσόν imam rad, skrivam se pod bršljanovim listjem; μαζόν držim kvišku, kažem prsi; b) zadržujem, oviram, ἵππους, τοῦ φονεύειν; obvarujem česa τινά τινος; τὴν Σικελίαν, μὴ ὑπ' αὐτοὺς εἶναι so obvarovali S., da ni. 2. intr. a) molim iz česa, kvišku štrlim (o skali), vzhajam (o solncu), izviram, dvigam se iz vode, stezam se v morje, segam, raztezam se do, καμάτων prebolim, pretrpim; b) rastem, nastajam iz česa; ἀνέχει τί τινι kaj prihaja, nastaja komu; c) preneham, prestanem, ὕδωρ dež poneha, οὕτως ἀνεῖχον tako so oklevali. II. med. 1. kvišku držim (pred seboj), držim se po koncu, ἀνασχόμενος zamahnivši. 2. zdržim, prenesem (τῶν οἰκείων ἀμελουμένων zanemarjanje), zdržim se, brzdam se, trdno stojim (Plut. Arist. 14) ;vztrajam, mirno čakam (Od. 11, 375), pretrpim, ἄνσχεο umiri se; s pt. pustim, dam, dovolim da; διψῶν prenašam žejo; εὖ πάσχων dam si izkazovati ljubav; οὐκ ἀνέχομαι ne odobravam; δέξασθαι upam si se upreti naskoku; ξείνους sprejemam gostoljubno, trpim pri sebi; ἀνέξομαι κλύουσα mirno bom poslušala.

ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.

ἄνωγα ep. ion. poet. [Et. sor. z ἦ "rekel je" (iz ἦκτ'), lat. aio iz agjo, rečem; adagio pregovor; prodigium (= napovedano), znamenje –. – stari pf. s prez. pomenom; imper. 2 sg. ἄνωχθι, 3 ἀνωγέτω, 2. pl. ἄνωχθε, inf. ἀνωγέμεν; plpf. ἠνώγεα, 3 sg. ἠνώγει, ἀνώγει; poleg tega oblike od pr. ἀνώγω, impf. ἤνωγον, ἄνωγον, fut. ἀνώξω, aor. ἤνωξα] zapovedujem, velevam, opominjam, priganjam τινά, τινί in inf.

ἀπό [Et. lat. ab, iz star. ap (n. pr. aperio) po apokopi iz apo, nem. ab] I. kot adv. se nahaja samo pri pesnikih in Her., kjer se navadno smatra za tmezo. II. praep. z gen. (zapostavljen ἄπο); naznanja pa vobče ločitev od kake stvari ali osebe, in sicer 1. kraj.: a) od, z, na; ἀφ' ἵππων μάχεσθαι na konjih se boriti, ἁψαμένη βρόχον ἀπὸ μελάθρου privezala je vrv na tramovje; στᾶσ' ἀπὸ ῥίου stoječ na skali; ἀπὸ ῥυτῆρος σπεύδω dirjam brez uzd = na skok; κεκρυμμένος ἀπ' ἄλλων pred drugimi skrit; ἀπὸ θυμοῦ sovražen, mrzek; ἀπὸ δόξης, ἐλπίδων proti pričakovanju; ἀπὸ σκοποῦ daleč od cilja; ἀπ' οἴκου daleč od doma; εἷς ἀπὸ πολλῶν eden od mnogih; ἀφ' ἵππων ἆλτο z voza; b) od … sem: ἀπὸ πύργου od stolpa sem; ἀπὸ τῶν ἵππων τοξεύω, ἡ ἀστραπὴ ἔρχεται ἀπὸ ἀνατολῶν; c) s, raz: καταβαίνω ἀπὸ τοῦ οὐρανοῦ; καθαιρέω δυναστὰς ἀπὸ θρόνων s prestola NT. 2. čas.: a) od: ἀπὸ τούτου od tedaj; ἀφ' οὗ odkar; τὸ ἀπὸ τοῦδε odslej; ἀπὸ παίδων od mladih nog; ἀπὸ παλαιοῦ od nekdaj; εὐθὺς ἀφ' ἑσπέρας ko se je zmračilo; b) po, izza: ἀπὸ δείπνου po obedu; ἀπὸ στρατείας po vojni; ἡμέρῃ δεκάτῃ, ἀφ' ἧς παρέλαβε τὸ τεῖχος (= ἀπὸ ταύτης, ᾗ = decimo die post captam arcem). 3. vzročno: od, po, iz, skoz, vsled, s za označenje a) rodu: οὐ γὰρ ἀπὸ δρυὸς ἔσσι … οὐδ' ἀπὸ πέτρης ne izhajaš od = nisi neznanega rodu; οἱ ἀπ' ἐκείνων potomci onih, εἷς ἀπὸ Σπάρτης iz Sparte; ὁ ἀπὸ βουλῆς senator; b) izvira: αἷμα ἀπὸ Τρώων trojanska kri; βάλανος ἡ ἀπὸ τοῦ φοίνικος želod od palme = datel; ἀπὸ θεοῦ (εἶναι) od boga; ὁ ἀπὸ τῶν πολεμίων φόβος strah pred sovražniki; οἱ ἀπὸ Πελοποννήσου = οἱ Πελοποννήσιοι; τὰ ἀπ' ἐμοῦ kar moram jaz storiti; τὰ ἀπὸ σεῦ tvoje mnenje; τὰ ἀπὸ τοῦ πλοίου ostanki ladje NT; οἱ ἀπὸ Πλάτωνος Platonovi pristaši (učenci); se pogosto rabi v NT v zvezi z adi. in glagoli: καθαρός (ἀθῷός) εἰμι ἀπὸ τοῦ αἵματος nedolžen sem pri krvi; ἀφιέναι ἀπὸ τῶν καρδίων iz srca odpustiti; ἰᾶσθαι ἀπό τινος ozdraveti od česa; σώζειν, ῥύειν ἀπὸ τοῦ πονηροῦ rešiti hudega; δικαιοῦσθαι ἀπό τινος opravičiti se od česa; φυλάττεσθαι, βλέπειν, φεύγειν, προσέχειν ἀπό τινος varovati se česa; διελέξατο αὐτοῖς ἀπὸ τῶν γραφῶν iz svetega pisma; ἐκρύβη ἀπὸ ὀφθαλμῶν skrito je pred očmi; c) sredstva: ἀπὸ βιοῖο πέφνεν z lokom ga je usmrtil; ἀπὸ χρημάτων z denarjem, ζῆν ἀπὸ θήρης živeti od divjačine; στέφανος ἀπὸ ταλάντων ἑξήκοντα venec vreden 60 talentov; d) načina in povoda: ὡς ἀπ' ὀμμάτων na videz; ἀπὸ σπουδῆς vneto, z vnemo, iskreno; ἀπὸ γλώσσης ustno; ἀπὸ τοῦ ἀδοκήτου nepričakovano; ἀπὸ τοῦ προφανοῦς očito; ἀπὸ τῆς χαρᾶς od veselja; ἀπὸ φόβου od strahu; ἀφ' ἑαυτοῦ sam od sebe NT; ἀπό τινος καλεῖσθαι nazvan biti po kom; κρίνειν ἀπὸ τῶν ἔργων soditi po delih; θαυμάζω ἀπό τινος radi česa; ἀπὸ σημείου na znamenje; ἀπὸ μιᾶς enoglasno.

ἀπο-σημαίνω 1. act. dajem znamenje, omenjam, kažem na εἴς τινα. 2. med. ion. posnemam (spoznavam) iz česa; zapečatim, zaplenim.

ἀριστερός, ep. gen. ἀριστερόφιν 1. levi, ὅπλα branilno orožje; ἡ ἀριστερά levica (χείρ); ἐπ' ἀριστερά = ἐν ἀριστερᾷ na levo, τὸ ἀριστερόν(sc. κέρας) levo krilo. 2. ep. poet. ki pomeni nesrečo, nesrečen (grški vedeževalci so gledali proti severu, a znamenje z zapada je značilo nesrečo). 3. okoren, neokreten, nespameten, φρενόθεν ἐπ' ἀριστερὰ ἔβας zašel si na levo, na stran (s prave poti).

γιγνώσκω [Et. iz g'enē, g'enō, lat. nosco, i-gnōro, gnārus, narrare iz gnārāre, slov. zna-ti, zna-k, zna-menje, nem. kennen, Kunde, kund, Kunst. – Obl. fut. γνώσομαι, aor. ἔγνων, (γνῶναι, γνούς), pf. ἔγνωκα, pass. pf. ἔγνωσμαι, aor. ἐγνώσθην, fut. γνωσθήσομαι, adi. verb. γνωστός; ep. aor. cj. γνώω, -ομεν, -ωσι, inf. γνώμεναι, NT 3 sg. aor. γνοῖ; ion. praes. γῑνώσκω] 1. a) spoznam, ἔν τινι na čem, ἔκ τινος po čem; γυναῖκα NT; o-, zapazim, u-, zagledam, uvidim, izkusim; pogosto s pt.: ἔγνωκα ἠπατημένη spoznala sem, da sem prevarana, γιγνώσκω ἄνθρωπος ὤν spoznam, da sem človek; b) nav. pf. poznam, znam, vem, razumem ὄρνιθας, priznam, Ἑλληνιστί znam grško NT. 2. sodim, razsodim, odločim, določim, mislim, menim, sem mnenja ali prepričanja, οὐκ ὀρθῶς motim se, ἄλλα γιγνώσκω sem drugega mnenja, τἀναντία γιγνώσκω sem nasprotnega (sovražnega) mišljenja, οἱ ταὐτὰ γιγνώσκοντες somišljeniki, αὐτοὶ γνόντες po lastnem sklepu. 3. pass. poznajo me, poznan sem, ὡς δ' ἐγνώσθη τὸ πρᾶγμα ko se je to razglasilo, ἐγνωσμένος odločen, stanoviten (v svojem mnenju).

γνώρισμα, ατος, τό (γνωρίζω) znamenje, znak.

δια-σημαίνω dam znamenje, z znamenjem naznanim, namignem, točno označim.

ἔγκαυμα, ατος, τό (ἐγκαίω) vžig, vžgano znamenje.

ἔνδειγμα, ατος, τό dokaz, znamenje ὅτι NT.

ἔνδειξις, εως, ἡ 1. dokaz, znamenje NT. 2. ovadba, obtožba.

ἐπι-θειάζω kličem bogove, τοσαῦτα tako, s toliko besedami; z inf. in μή: rotim bogove, da naj ne store česa; razlagam božje znamenje.

ἐπι-σημαίνω 1. act. a) trans. označujem, dajem znamenje, naznanjam, javljam, kažem na, ὀφθαλμοῖν namignem; b) intr. (po)kažem se, javljam se kot znamenje. 2. med. označujem si kaj, zaznamujem si, sklepam, pritisnem svoj pečat in se podpišem εὐθύνας.

ἐπίσημον, τό znamenje, znak, grb (na ladji), podoba τῆς νεῶς.