Franja

διδασκάλιον, τό 1. znanje, veda, znanost. 2. učnina, šolnina.

ἐμπειρία, ἡ (ἔμ-πειρος) 1. izkušnja, izkustvo, znanje, znanost, veda, ἡ ἐκ πολλοῦ ἐμπειρία mnogoletno izkustvo (vaja). 2. spretnost, vrlina, sposobnost.

ἐπιστήμη, ἡ (ἐπίσταμαι) razumevanje, spoznanje, znanje, veda, znanost, spretnost τινός; pl. predstave, misli.

ἱστορία, ἡ, ion. -ίη 1. povpraševanje, poizvedovanje, preiskovanje. 2. vest, znanje, znanost. 3. (s)poročilo, pripovedovanje, povest, opis, zgodovinska razlaga, zgodovina.

μάθημα, ατος, τό (μανθάνω) 1. kar je treba naučiti, predmet učenja, ποῖον μάθημα; katero stvar (naj izvem)? 2. a) znanje, znanost, veda; b) nauk, učenje, poduk, τὰ παθήματα μαθήματα γέγονε trpljenje me je izučilo.

μάθησις, εως, ἡ (μανθάνω) 1. učenje, spoznavanje, izkustvo, σοὶ μάθησις οὐ πάρα ti se ne daš poučiti, μάθησιν ποιοῦμαι περί τινος (z)menim se za kaj, vzamem kaj na znanje. 2. nauk, poduk. 3. znanost, veda.

παιδεία, ἡ, ion. -ίη, NT -ία (παιδεύω) 1. vzgoja, odgoja, vzreja, pouk, izobraževanje, NT kaznovanje, pokora (t. j. vzgoja po nadlogah in stiskah); slično Evr. I. T. 206 στερρὰ παιδεία trda šola trpljenja. 2. izobrazba, znanost, veda.

παίδευμα, ατος, τό (παιδεύω) 1. gojenec, učenec. 2. veda, znanost.

σόφισμα, ατος, τό (σοφίζω) 1. vse, kar je razumno ali zvijačno izmišljeno, umetna iznajdba, velika znanost; izmišljena stvar, izmišljotina. 2. zvijača, zvit ali moder naklep, prevara, izgovor, lažimodrost; napačni sklep, nespametno postopanje τῆς θεοῦ.