Franja

ᾰ̓γρός, οῦ, ὁ [Et. lat. ager, njiva, nem. Acker] njiva, polje, zemlja; pl. zemljišče, posestvo na kmetih; ἐπ' ἀγροῦ, na kmetih (ruri).

αἶα, ἡ ep. poet. zemlja, dežela; Αἶα, ἡ staro ime Kolhide.

ἀντι-πέρᾱν, ἀντι-πέρᾱς, ion. ἀντι-πέρην adv. nasproti, onostran, na oni strani, preko τινός; κατ' ἀντιπέρας in κατ' ἀντιπέραν (z gen.) na oni strani, na onem bregu, ἡ ἀντιπέρας zemlja na nasprotni strani.

ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.

ἄροσις, εως, ἡ (ἀρόω) ep. ornica, orna zemlja, ral.

ἄρουρα, ἡ (ἀρόω, lat. arvum) 1. (obsejano, obdelano) žitno polje, trata, zemlja. 2. πατρίς očetnjava, domovina, pers. = Γαῖα. 3. materino krilo. 4. mera za površino zemlje, zemljišče 3/5 orala.

βάθρον, τό (gl. βαίνω) 1. stopinja, stopnica, prag, lestvica. 2. klop, sedež, prestol. 3. podstavek, podstava, temelj; zemljišče, zemlja Σαλαμῖνος.

βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.

γαῖα, ἡ ep. poet. = γῆ, ion. γέα zemlja; pers. Γαῖα = Tellus (boginja zemlje).

γεωργία, ἡ (γεωργός) poljedelstvo, kmetijstvo, pl. orna zemlja.

γεώργιον, τό orna zemlja, njiva NT.

γῆ, γῆς, ἡ, skrč. iz γέα, dor. γᾶ, ep. poet. γαῖα, gen. pl. γαιάων, ion. γεῶν [Et. γαῖα iz γάϝjα, γεωργός iz γᾱϝοργός] 1. a) zemlja, tla, dežela, pokrajina, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλατταν terrā marique, Sof. El. 244 zemski prah; b) pers.: boginja zemlje; κατὰ γῆς (ὑπὸ γαίας) pod zemljo, v podzemlju (pa tudi: na suhem); c) kreda λευκή. 2. (obdelana) zemlja, polje, πατρίς domovina.

δᾰ́-πεδον, τό [Et. iz dm̥- πεδον, dm̥, δόμος] tla, pod, tlak, zemlja, ravnina, dvorišče, veža.

δῆμος, ὁ [Et. dor. δᾶμος, kor. dā(i), de-liti = oddelek] 1. občina, zemlja, ozemlje, država, pokrajina; v Atiki: okraj, občina. 2. narod, ljud, občina (prebivavci), preprosto ljudstvo v nasprotju s plemenitniki; δήμου ἀνήρ človek iz naroda; ὁ δῆμος τῶν στρατιωτῶν prostaki. 3. demokratija, ljudska stranka, ljudovlada.

ἔρᾱζε [Et. od ἔρᾱ, zemlja, nem. Er-de (got. air-ta, stvn. ero)] adv. ep. na zemljo, na tla, k zemlji.

ἤπειρος, ἡ ep., dor. ἄπειρος [Et. iz ἀπερjος, nem. Ufer] suha (kopna) zemlja, kopno, celina, notranja dežela, ἤπειρόνδε na suho, v sredo dežele; κατὰ τὴν ἤπειρον na suhem.

ἠπειρόω napravljam (iz česa) suho zemljo; pass. νῆσοι postanejo suha zemlja.

θῡ́ω¹ ali θύνω [impf. θῦον] 1. drevim, hitim, kipim, penim se, šumim ἄνεμος λαίλαπι, ποταμὸς οἴδματι, κῦμα θαλάσσης, δάπεδον αἵματι zemlja je plavala v krvi. 2. besnim, razsajam, divjam, ἔγχει s kopjem, φρεσί v srcu.

Ἰλιάς, άδος, ἡ 1. trojanska zemlja. 2. Trojanka. 3. Ilijada (Homerov ep); Ἰλιὰς κακῶν brez števila nesreč.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.