Franja

ἀ-σύμβατος, staroat. ἀξυμ- (συμβαίνω) ki se ne more ali noče združiti, nezdružljiv, ne družeč se; τὸ ἀσύμβατον nemožnost, skleniti pogodbo, odklonitev, odklanjanje pogodbe.

προσ-ήκω 1. a) (zraven) sem prišel, došel, dospel; b) raztezam se, mejim, segam do česa τινί, ἐπί, πρός τι. 2. pren. a) moja dolžnost je, mene se tiče, mene zadeva πρός τινα, pripada mi kaj, ὁ προσήκων kdor ima pravico do česa, ὁ μάλιστα προσήκων φιλίᾳ ki ima največjo pravico do prijateljstva, τοῦτο αὐτονομίᾳ προσήκει to se dá združiti z neodvisnostjo; b) impers. α.) προσήκει μοί τινος imam zvezo s čim, deležen sem česa, imam s čim kaj opraviti, imam pravico do česa, tiče se me kaj, τοῦτω τῆς Βοιωτίας οὐδὲν προσήκει nima nič opraviti z B.; β.) z inf., dat. c. inf., acc. c. inf. spodobi se, primerno je, pristoja, sme se ἀγαθοῖς ὑμῖν προσήκει εἶναι; γ.) pt. προσήκων: (ὡς) προσήκον ker se je spodobilo, ὡς οὐ προσήκον brez vzroka.