Franja

ἄκεσμα, ατος, τό (ἀκέομαι) ep. poet. (samo pl.) zdravilo, lek.

ἄκος, ους, τό lek, zdravilo, hladilo, ozdravljenje; κακὸν κακῷ διδοὺς ἄκος zdraveč eno zlo z drugim.

ἀντίτομον, τό nasprotno zdravilo, protistrup.

δηγμός, ὁ (δάκνω) hudo, rezko zdravilo.

εὕρημα, ατος, τό (εὑρίσκω) 1. najdeno, najdba, najdenec δέχομαι, srečen, nepričakovan dobitek, εὕρημα ποιοῦμαί τι smatram kaj za dobiček in srečo, εὑρίσκω najdem kaj (nepričakovano), εὕρημά ἐστί τινι z inf. sreča je za koga. 2. iznajdba, συμφορᾶς izhod, zdravilo.

ἴᾱμα, ατος, τό, ion. ἴημα (ἰάομαι) 1. zdravilo, lek. 2. zdravljenje.

ἴᾱσις, εως, ἡ (ἰάομαι) (o)zdravitev, (o)zdravljenje, rešitev, zdravilo; pren. zboljšanje.

ὀδυνή-φατος 2 (φένω) ep. bolečine olajšujoč, φάρμακον zdravilo za bolečine.

σίλφιον, τό [Et. ni indoevr. izv.] ion. silfion (dišeča rastlina; njeno stebelce so jedli, sok pa se je rabil kot zdravilo in začimba).

συν-τάσσω, at. -ττω I. act. in pass. postavljam skupaj 1. urejam, razpostavljam po redu, devljem v red, sem reditelj, uravnavam, πλοῦτον εἰς οἰκονομίαν uvedem upravo za premoženje a) združujem v celoto; b) uvrščam v vojsko, postavljam v bojni red, συντεταγμένος στρατηγός pameten, razsoden; c) dovršujem, narejam, sestavljam, spisujem; d) pass. zavem se, umirim se πρὶν ξυνταχθῆναι τὴν γνώμην(drugi bero συνταθῆναι: predno bi potrebno ukrenili). 2. a) odrejam, zapovedujem, naročam, nalagam, θεραπείαν zapišem zdravilo (povem zdravilno rastlino):; b) dogovorim se, najemam koga za kaj. II. med. 1. sestavljam, urejam sebi, razvrstim se, stopam skupaj, οἱ συντεταγμένοι, zarotniki Ksen. Hel. 3, 3, 7. 2. postavljam svoje čete v bojni red, συνταξάμενοι, συντεταγμένοι v (bojnem) redu. 3. določujem, nalagam ὡς ἑξήκοντα ναῦς.

φαρμακ(ε)ία, ἡ (φαρμακεύω) 1. raba (uživanje) zdravil, zavdajanje, zastrupljenje, čaranje, čarovnija. 2. zdravilo.

φάρμακον, τό 1. zdravilno ali čarodejno zelišče, čarodejna pijača, mamilo, bajilo. 2. izdatno sredstvo, zdravilo, lek, strup. 3. barva. 4. nenavadna čudna tvarina, n. pr. nafta.

φυγή, ἡ, dor. φυγᾱ́ (φεύγω lat. fuga) 1. a) beg, bežanje, φυγῇ φεύγω urno bežim τί; b) izbegavanje, ogibanje, (od)pomoč, lek, zdravilo νόσων. 2. (tudi pl.) a) pregnanstvo; konkr. iz-, pregnanci = φυγάδες; b) pribežališče, zavetje ἔν τινι.