Franja

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

ἔν-νομος 2 (νόμος) zakonit, pravičen, postaven, ἔννομα πάσχω trpim pravično (zasluženo) kazen.

εὐνομία, ἡ, ion. -ίη 1. izpolnjevanje zakonov, zakonitost, pravičnost. 2. dobra uprava, dobri zakoni, dober, zakonit red.

θεμιστεύω (θεμιστός) 1. a) ep. sodim, sem sodnik τινί, vladam τινός; b) poet. ὄργια slavim, obhajam na zakonit način. 2. prorokujem.

θεμι(σ)τός 3 (θέμις) zakonit, postaven, pravičen, dopuščen.

θέσμιος 3 in 2 (θεσμός) ion. poet. zakonit, postaven, običajen, τὰ θέσμια (stare) pravice (postave, običaji).

νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.

νόμιμος 3 (νόμος) 1. običajen, navaden, zakonit, postaven. 2. pravičen, pravicoljuben, pošten, vrl ἄνθρωποι. – subst. τὸ νόμιμον in τὰ νόμιμα običaj, navada, zakoni, zakonite odredbe, dolžnosti, načela.