Franja

ἀπωτέρω adv. [Et. izvedeno iz ἀπό, lat. aprilis, drugi mesec, aporos zadnji od dveh] dalje, bolj oddaljeno.

Ἀστυάγης, ους, ion. εω, dat. ῃ zadnji kralj Medijcev, ded Kira Star.

δεύτατος 3, sup. od δεύτερος, ep. zadnji, poslednji.

ἐγ-γύς (gl. γύαλον) [comp. ἐγγυτέρω, -ον; sup. ἐγγυτάτω, ἐγγύτατα, ἔγγιστα] 1. o prostoru: blizu, v bližini τινός (τινί), ὁ ἐγγύς bližnji (sosed). 2. o času: blizu, skoraj, bližnji, zadnji, naposled; kar ima kmalu nastopiti. 3. sorodno, slično, ἐγγυτέρω τινὸς εἶναι γένει biti s kom v bližjem sorodstvu, ἐγγύς τι τείνω τινός sem komu precej sličen. 4. pri števnikih: skoraj, blizu, malodane.

ἐπι-κάρσιος 3 (κάρ) ep. ion. 1. (z glavo) naprej nagnjen (o ladjah, katerim valovi in veter zadnji krn visoko dvignejo). 2. ion. poprečen, počezen, poprek na kaj τινός; ὁδός prečna pot.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἐσχατόων, όωσα ep. (pt. pr. od ἐσχατάω) ki je (se nahaja) na meji ali na robu, skrajni, zadnji, maroder, zaostajalec.

λοισθήιος 2 ep., λοίσθιος 3 in 2 poet., λοῖσθος 2 ep. [Et. iz λοιhισ (iz lois-is) + θϜ-ος (gl. θοός)] zadnji, skrajni, poslednji, ἄεθλον bojna nagrada za poslednjega, τὰ λοισθήια zadnja nagrada. – adv. λοίσθιον naposled, nazadnje, zadnjikrat.

νέατος 3, ep. ion. νείατος (gl. νειός) 1. najspodnji, najnižji. 2. najkrajnji, zadnji, poslednji ὁδός, najmlajši γέννημα.

νέος 3, ion. ep. fem. νέη [Et. iz νέϝος, lat. novus, slov. nov, nem. neu. – comp. νεώτερος, sup. νεώτατος, ep. poet. νέατος, ion. νείατος] 1. mlad(eniški), mladosten, v mladosti; mladoleten, nedorastel, neizkušen, neizveden, nepremišljen; subst. ὁ νέος mladenič, οἱ νέοι (νεώτεροι) mladina, mlado moštvo; τὸ νέον mladost, ἐκ, ἀπὸ νέου, ἐκ νέων iz mladega, od mladih nog (let). 2. a) nov, svež ἄλγος, σῖτος letošnje žito; b) nezaslišan, nepričakovan, nenavaden, grozen, strašen, θάλαμος novo sezidan, ἐδόκει τι νέον ἔσεσθαι zdelo se je, da bo prišlo do burnih nastopov, νεώτερον, τό, νεώτερα (πράγματα) novice, novotarstvo, prevrat, nesreča, zlo, νεωτέρων ἔργων ἐπιθυμητής εἰμι hrepenim po prevratu, νεώτερα βουλεύω περί τινος snujem, namerjam kaj slabega zoper koga; τί νεώτερον γέγονεν; kaj se je neki novega (hudega) zgodilo? νεώτερόν τι ποιῶ res novas molior, νεώτερα ἔπρησσε πρήγματα snoval je nekaj posebnega, napravljal je nemir. 3. adv. νέον, τὸ νέον a) iznova, vnovič (ion. ἐκ νέης); b) pravkar, nedavno, pred kratkim, νεώτατα zadnji čas, nedavno.

ὄπι-σθε(ν), ep. tudi ὄπι-θε(ν) [Et. lat. ob, op (iz opi), n. pr. op-erio, sor. ἐπί] I. adv. 1. kraj.: zadaj za, vzad, od zad(aj), za hrbtom, οἱ ὄπιθεν λόγοι sledeče (naslednje) knjige, καταλείπω ostavljam, zapuščam, μένω zaostajam, ποιοῦμαι ποταμόν ὄπισθεν postavim čete tako, da imajo reko za hrbtom = krijem (četam) hrbet z reko; pren. ἔθνη ὄπισθεν ποιοῦμαι podvržem si; τοὺς ὄπισθεν εἰς τὸ πρόσθεν ἄγω dam zadaj stoječim (= premaganim) prvo mesto; ὄπισθεν γίγνομαι pridem za hrbet, οἱ ὄπισθεν kar je zadaj, zadnji deli, ἐκ τοῦ ὄπισθεν od zadaj, za hrbtom. 2. čas. pozneje, potem, vbodoče. II. praep. z gen.: za τῆς θύρης, δίφρου ὄπισθεν; pren. οὕτω χρὴ διὰ στέρνων ἔχειν γνώμης πατρώας πάντ' ὄπισθεν ἑστάναι treba je misliti v srcu, da je vse za očetovo voljo = da je treba očetovo voljo bolj spoštovati nego vse drugo.

ὀπίσθιος 3 ion. zadnji, zadaj se nahajajoč, σκέλεα zadnje noge.

ὀπισθοφυλακέω sem pri zadnji straži, vodim zadnjo stražo.

οὐρ-ᾱγός, ὁ (οὐρά, ἡγέομαι) vodja zadnje čete, zadnji mož krdela.

πρύμνα, ἡ, ion. -νη, (πρυμνός) zadnji del ladje, krn, krma, πρύμναν ἀναχρούομαι nazaj veslam, se peljem (počasi se umikam, tako, da je prednji del ladje obrnjen proti sovražniku) adv. πρύμνηθεν s krna, na krnu.

πρυμνός 3 ep. [Et. od per, sor. περί] sup. πρυμνότατος skrajnji, zadnji, poslednji, zgornji, spodnji, sprednji; δόρυ konec (vrh) kopja, γλῶσσa koren jezika, βραχίων rame, nadlaket, nadkomolec, ὕλη pri korenini, κέρας spodnji del roga; πρυμνὸν θέναρος zapestje.

πύματος 3 [Et. iz (ἀ) πυματος, sor. ἀπό] ep. skrajnji, poslednji, zadnji, πύματον zadnjič, poslednjikrat, ἐν πυμάτῳ končno, naposled.

τελευταῖος 3 (τελευτή) 1. poslednji, zadnji, končni (po kraju, času in številu), τὸ τελευταῖον ἐκβάν končni izid, ὁδὸν τὰν τελευταίαν ὁρμάομαι nastopim zadnjo pot (življenja), ὁ τελευταῖος βίος ki poteka; pogosto se prevaja adverbialno: παρελθόντες τελευταῖοι ki so nazadnje nastopili; subst. οἱ τελευταῖοι zadnja straža, ἡ τελευταία (sc. ἡμέρα) poslednji (zadnji) dan. 2. najvišji, najhujši ὕβρις – adv. (τὸ) τελευταῖον, τὰ τελευταῖα nazadnje, naposled, zadnjikrat.

τέρμιος 3 (τέρμα) poet. skrajnji, zadnji, smrtni ἡμέρα.

ὕπατος 3 in 2 [Et. iz upm̥-to-, lat. sum-mus (iz sup-mo-), od sub, super, gršk. ὑπό] 1. adi. najzgornji, najvišji, zadnji, poslednji, ἐν πυρῇ ὑπάτῃ na vrhu grmade. 2. subst. konzul.