Franja

ἀπειροκαλία, ἡ neokusnost, nepoznanje lepega, sirovost, sirovo vedenje, ἀπειροκαλία καὶ φωναί divje vpitje.

ἀῡτή, ἡ (ἀῡ́ω) ep. kričanje, (bojni) krik, vpitje, boj.

βοητύς, ύος, ἡ (βοάω) ep. vika, vpitje, kričanje.

εὐχωλή, ἡ (εὔχομαι) ep. in ion. 1. molitev, obljuba, želja. 2. a) ponašanje, bahanje, vriskanje, krik, vpitje v strahu; b) predmet ponašanja, εὐχωλὴν λιπεῖν da bi se z njo ponašali.

θόρυβος, ὁ (gl. θρέομαι) 1. hrušč, hrup, ropot, krik, vpitje (znak nejevolje ali odobravanja), burno odobravanje, πολλῶν λόγων καὶ θορύβου γιγνομένου po dolgih burnih razpravah. 2. nered, nemir, upor γίγνεται NT.

θρόος, ὁ, skrč. θροῦς 1. hrup, šum, klic, krik, vpitje. 2. mrmranje, govor(ica), glas.

ἰά², ion. ἰή, ἡ glas, zvok, klic, krik, vpitje.

ἰωή, ἡ (ἄημι) ep. poet. 1. glas, zvok, vpitje, kričanje. 2. prasketanje, šumenje, šviganje.

κολο-συρτός, ὁ ep. hrup, šum, vpitje, vrvenje.

ὁμο-κλή, ἡ ep. glasno klicanje, poziv, krik, vpitje, kričanje, skupna zapoved, grožnja, pretnja, graja.

φωνή, ἡ (sor. φημί) 1. glas, zvok, šum; pl. vpitje, krik. 2. a) govor, jezik, narečje, φωνῇ po govorici; b) izrek, izraz, beseda, φωνὴν ἵημι govorim, πάσας φωνὰς ἀφίημι razvijem vso govorniško zmožnost, napnem vse govorniške sile, μόνον οὐχὶ φωνὴν ἀφιείς toliko da ne kriči, vpije skoraj na ves glas.

ψόφος, ὁ 1. zvok, glas, šum, ropot, šumenje, hrušč, hrup, hreščanje. 2. prazno govorjenje, vpitje (Sof. Aj. 1117).