Franja

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

αἴθων 2, gen. ωνος, poet. ονος (αἴθω) 1. goreč, sijajen, svetel, žareč, temnordeč, temen. 2. vnet, ognjevit, silen (ἀνήρ).

ἀσκητής, οῦ, ὁ (ἀσκέω) kdor se v čem uri, vadi, strokovnjak, τινός v čem, osobito rokoborec, atlet po poklicu; ἀσκητής εἰμι κακῶν κἀγαθῶν ἔργων vnet sem (skrbim) za vse, kar je lepo in dobro.

βάκχειος (βακχεῖος) bakhski, Bakhu (Dionizu) posvečen, Bakhov, poln Bakha, navdušen, (raz)vnet, vzhičen. – ἡ βακχεία češčenje Bakha, Bakhov sprevod, bakhantsko vriskanje, razgrajanje, divjanje, navdušenost, vzhičenost.

ἐμμεμαώς, υῖα, ός (μάομαι) ep. pt. pf. pass. vnet, ognjevit, hud, bojaželjen, hlasten.

ἔντονος 2 (ἐν-τείνω) napet, hud, prevzeten, ošaben, nagel, vnet, silen, γνώμη mnenje, ki se vneto zagovarja.

ἐπιμελής 2 (ἐπι-μέλομαι) 1. ki ima skrb, skrben, skrbeč, skrbljiv, vnet, marljiv τινός, περί τι. 2. kar dela skrb; ἐπιμελές μοί ἐστί (γίγνεταί) τι ali τινος na srcu mi je, zanima me, vzamem si k srcu, nekaj vzbuja mojo pozornost, skrbi me kaj, osupnem Κύρῳ ἐπιμελὲς ἐγένετο, τὰ Κροῖσος εἶπεν; ἐπιμελὲς ποιοῦμαι εἰδέναι brigam se, trudim se; subst. τὸ ἐπιμελές skrb. – adv. ἐπιμελῶς skrbno.

ζηλόω (ζῆλος) 1. poganjam se, stremim za čim, posnemam, hrepenim po, vnemam se, vnet sem za kaj, gorim za. 2. zavidam koga, sem nevoščljiv τινά, τί NT. 3. občudujem koga, blagrujem ga, τοῦτο zaradi tega, imam koga za srečnega, τινά τινος zaradi česa, tudi τινά τι.

ζηλωτής, οῦ, ὁ (ζηλόω) 1. posnemalec, občudovalec, častilec. 2. NT gorečnež, zelot; ζηλωτής εἰμι goreč, vnet sem za kaj τινός.

ζητητικός 3 vnet (sposoben) za preiskavanje, poizvedovalen, radoveden.

θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.

θέσπις, ιος, ὁ, ἡ [Et. θεσ (gl. θεός) + -σπι- (gl. ἐνέπω). – acc. θέσπιν]. ep. poet. = θεσπέσιος 1. od boga navdihnjen, vnet. 2. božanski, diven, silen.

μάομαι, skrč. μῶμαι (gl. μαίομαι) d. m. [imp. μῶσο, ep. ion. poet. pf. μέμονα, μέμαα (s prez. pom.), inf. μεμονέναι; od μέμαα: μέματον, μέμαμεν, μεμάᾱσι, imper. μεμάτω, pt. μεμαώς, μεμαῶτος (μεμαότος), μεμαότε, μεμαότες, plpf. μέμασαν] 1. grem nad koga, udarim na kaj, naskočim, napadem koga, lotim se česa, hitim πρόσω; μεμαώς hitro, urno. 2. stremim, hrepenim, želim, težim za čim, poganjam se za kaj; hočem, nameravam, skušam (kaj doseči) abs., inf., τινός; μεμαώς željen, pohlepen, vnet, lakomen.

ὀργάω (ὀργή) 1. bujno rastem, dozorevam, τὰ παραθαλάσσια τῶν καρπῶν ὀργᾷ ἀμᾶσθαι so zreli za žetev. 2. poželim kaj, koprnim po čem πρός τι, vnet sem za kaj, sem razburjen, ὀργῶν strastno.

προθῡμέομαι d. p. [fut. προθυμήσομαι in -ηθήσομαι, aor. προεθυμήθην, pf. προτεθύμημαι, adi. verb. προθυμητέον, ion. pt. praes. προθυμεύμενος] 1. a) sem pripravljen (voljen, vnet) za kaj, imam veselje do česa, zelo želim, hočem; τὴν σύμβασιν želim mir, τὰ ἐς Βοιωτούς vnet sem za zvezo z B., τινί radovoljno pomagam komu; b) trudim se, skušam kaj doseči, prizadevam si, stremim inf., ὅπως. 2. sem dobre volje ali vesel; (oppos. ἀθυμέω).

πρό-θῡμος 2 1. naklonjen, dobrohoten, vdan, voljen, pripravljen, rade volje, željan. 2. vnet, marljiv, rad, prizadeven, uslužen, postrežljiv, požrtvovalen, srčen, bojaželjen, τὸ πρόθυμον dobra volja, vnema. – adv. προθύμως voljno, marljivo, vneto, rad, brez strahu.

σπουδάζω (σπουδή) [fut. σπουδάσομαι, aor. ἐσπούδασα, pf. ἐσπούδακα, pass. pf. ἐσπούδασμαι, aor. ἐσπουδάσθην, adi. verb. σπουδαστός; NT fut. σπουδάσω] 1. intr. a) (po)hitim, (po)žurim se εἰς, ἐπί τι; pos. sem marljiv (vnet, prizadeven, delaven) περί τι, περί τινος; b) trudim se (resno), bavim, ukvarjam se s čim, brigam se (skrbim) za koga, prizadevam si za kaj, zanimam se za koga περί τινα, περί τινος, ἐπί τινι, inf.; c) sem resen, ravnam resno, smatram (vzamem) za resno, imam s kom važne (resne) pogovore πρός τινα, ὡς πρὸς φίλον ravnam kot s prijateljem; σπουδάζων resno, v resnici, brez šale. 2. trans. a) pospešujem, marljivo se bavim s čim τί, skrbno pripravim, σῖτα μάλα ἐσπουδασμένα skrbno pripravljene jedi; b) hrepenim po čem, želim, skušam si kaj pridobiti; pass. σπουδάζομαι ὑπό τινος ceni (ljubi) me kdo; c) resno govorim (razpravljam, mislim).

συμ-προθῡμέομαι d. p. [s fut. med. -μήσομαι in aor. pass. -εθυμήθην] 1. sem enako vnet za kaj, marljivo sodelujem, rade volje delam za kaj, marljivo se trudim s kom za kaj, zagovarjam, podpiram, sem pripravljen kaj storiti τί, inf., ὅπως, τινί komu. 2. naklonjen sem, vdan sem komu.

σύν-τονος 2 (συν-τείνω) 1. napet, nategnjen, συντόνῳ χερί z urno roko, δράμημα uren (hiter) tek; močen, silen αὐλῶν πνεῦμα; strog, hud, skrajnji πενία. 2. vnet, marljiv, prizadeven ἔρως. – adv. συντόνως βλέπω napeto, pozorno; σύντονα (ἕλκω) spretno, pripravno.

φιλό-πονος 2 (πόνος) 1. delaven, priden, marljiv περί τι. 2. naporen, težaven, trudapoln. – adv. -πόνως ἔχω πρός τινα sem marljiv, vnet proti komu.