Franja

δίκαιος 3 in 2 (δίκη) pravičen 1. o osebah: pošten, pravičen, vesten, plemenit, omikan, vljuden, dober, pobožen, sposoben, pravi, pripraven λογιστής, izvežban. 2. o stvareh: a) pravi, zakonit, pravično pridobljen πλοῦτος, pristojen, primeren χάρις, zaslužen, prikladen; rabljiv, pripraven ἅρμα; b) o polju: rodoviten, ploden; c) pri števnikih: ravno ὀργυιαὶ ἑκατόν ravno 100. 3. a) δίκαιός εἰμι imam pravico, upravičen sem, zaslužim po pravici, dolžnost mi je, moram, prav je, spodobi se da z inf.; b) δίκαιον ἦν prav, pravično bi bilo. 4. subst. τὸ δίκαιον in pl. pravičnost, pravica, pravni vzrok; ἐκ τοῦ δικαίου pravično, παρὰ τὸ δίκαιον proti pravici, krivično, δίκαια λέγω govorim (resnico), kar je prav, imam prav, δίκαια πράττω ravnam prav, λαμβάνω dobim, kar mi pristoja, δίκαια ἀποτελέω plačam, kar je prav. – adv. δικαίως prav, kakor se spodobi, pravično, zares, po pravici.

εὐσεβής 2 (σέβω) pobožen, bogaboječ, vesten, čist, prost (krivde); τὸ εὐσεβές = εὐσέβεια. – adv. εὐσεβῶς vestno, na pravi način, εὐσεβῶς ἔχει sveta dolžnost je.

κεδνός [sup. κεδνότατος] ep. poet. 1. skrben, pazljiv, preudarljiv, zvest vesten. 2. vreden skrbi, vrl, drag, mil.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

φερ-έγγυος 2 (ἐγγύη) 1. kdor daje poroštvo (jamči), porok, τινός za kaj, φερέγγυός εἰμι παρασχεῖν sem zmožen, morem, τί γὰρ κελεύεις, ὧν ἐγώ φερέγγυος kar bi mogla storiti. 2. zadosten, zanesljiv, vesten, πρὸς τὰ δεινά φερεγγυώτατος ἐφάνη v nevarnostih je pokazal največjo požrtvovalnost (vestnost). 3. pripraven, sposoben διασῶσαι τὰς νέας.