Franja

ἀ- predpona: 1. alpha privativum = ne-, brez (pred nastopnim samoglasnikom ἀν-) ἄ-τιμος, ἀν-αίτιος; et.: nastalo iz idevr. n̥, lat. in, nem. un, slov. je (iz ę), ne-je-voljen, ne-je-veren; prim. lat. in-nocens, nem. un-schuldig). 2. alpha copulativum (iz ἁ-, σα-, idevr. sm̥ = skupno, so-, lat. sim-, nem. iz istega korena zu-samm-en, slov. sam = ipse, solus) ἁ-πλοῦς, lat. simplex; ἅ-πας. 3. alpha protheticum: ἀ-στήρ, prim. lat. stella (iz ster-la), nem. Stern; ἀ-μέλγω slov. molzem.

δεισι-δαίμων, ονος 2 (δείδω) 1. bogaboječ, pobožen. 2. praznoveren, vražen; zelo veren NT.

ὅσιος 3 in 2 [Et. part. praes. od es-, biti, gl. ἐτεός, ἐτάζω] 1. po božjem ali naravnem pravu zapovedan (določen, dovoljen), lat. fas; ὅσιόν ἐστιν sme se, dovoljeno je, οὐχ ὅσιόν ἐστιν greh je. 2. po naravi (sam po sebi) svet (opp. ἱερός posvečen), pobožen, bogaboječ, veren, vesten, nraven, οὐχ ὅσιος grešen, brezbožen, κεῖρες ὅσιαι očiščene (čiste) roke NT –. adv. ὁσίως po božjem pravu dovoljeno, sveto, pošteno, ὁσίως ἔχει τινί dovoljeno je po božjem pravu, svet običaj je za koga.

πιστός 3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.