Franja

ἐλεεινολογία, ἡ govor, ki vzbuja pomilovanje ali usmiljenje.

ἐλεημοσύνη, ἡ usmiljenje, dobrotljivost, miloščina NT.

ἔλεος, ὁ ἔλεος, ους, τό NT usmiljenje, milosrčnost, κατ' ἔλεον po svojem usmiljenju, ἔλεον ποιῶ imam usmiljenje, usmilim se, λαμβάνω ἔλεον najdem usmiljenje, usmilijo se me NT.

ἐν-δίδωμι 1. trans. a) dam v roko, izročim, predam, prepustim, nudim, τριβήν dam čas za premislek, τινί τι komu kaj, πράγματα, πόλιν τινί; pren. izdam, ἐμαυτόν τινι izročim, zaupam se komu; b) povzročim, dam povod za kaj σπασμόν, πρόφασιν, ἀφορμὰς διαβολῆς; καιρόν dam priliko; c) kažem δικαιοσύνην, οὐδὲν μαλακόν ne kažem nobene popustljivosti; d) popuščam, οὐδέν na noben način se nočem vdati; dopustim, dovolim ὅσον ἐνέδωκαν αἱ μοῖραι, priznam ὁτιοῦν; e) τόνον ubiram. 2. intr. a) nagibljem, prepustim, vdam se τινί, πρός τι, οἴκτῳ usmiljenje me premaga, storim kaj iz usmiljenja; b) umaknem se, podvržem se (o vojski); c) izlivam se (o reki).

κατ-ελεέω usmiljenje imam s kom τινά.

νέμω [Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δόμους osvojim si, polastim se; b) obdelujem, stanujem, prebivam, κισσὸν νέμουσα ki prebiva v bršljanu, upotrebljam, izrabljam μέταλλα; c) smatram, imam koga za kaj, priznam φίλον τινά, τήνδ' ἁμαρτίαν, ἐμαυτὸν παῖδα τῆς τύχης, τάνδε οὐκέτι νέμω πόλιν ne smatram več za državo; častim koga, θεόν kot boga. 3. a) dodelim kot pašo, pustim, da se pase, pasem, gonim na pašo, οἱ νέμοντες pastirji; pren. χόλον kuham jezo; b) popasem, τὰ ὄρη pasem na gori; pren. uničim, opustošim πυρί; pass. uničim se πυρί, τὸ ὄρος νέμεται αἰξί na gori se pasejo koze. II. med. 1. razdelim med, prisvojim si. 2. imam, posedujem, uživam, vodim, vladam ἔργα, τεμένη, πατρώια ἔργα; stanujem, bivam v ἄλσεα, Ἰθάκην, πόλιν, obdelujem γῆν; χώραν bivam v deželi in jo izkoriščam. 3. pasem se, hodim na pašo; popasem, objem τί, hranim se s čim τινός. 4. o ognju: razširim se.

οἶκτος, ὁ usmiljenje, milosrčnost, pomilovanje, tarnanje, otožna misel.

ὀλοφῡ́ρομαι dep. z aor. med. in pass. [Et. sor. ὀλολύζω. – Obl. aor. med. ὠλοφυράμην, pass. ὠλοφύρθην (z akt. pomen.)] 1. intr. tožim, tarnam, žalujem, τινί nad čim, τινός usmilim se koga, imam usmiljenje s kom. 2. trans. oplakujem, objokujem, obžalujem, pomilujem τινά.

συμπαθέω trpim s kom vred, imam usmiljenje s kom τινί NT.