Franja

ἀν-έλπιστος 2 (ἐλπίζω) 1. nenaden, nepričakovan. 2. ne upajoč, brez upanja, obupen; βίοτος brezupen; τινός obupavajoč nad čim; ἀνέλπιστόν τινα καταστῆσαι vzeti komu vse upanje; πρὸς τὸ ἀνέλπιστον τραπέσθαι obupati; τὸ ἀνέλπιστον nepričakovana prikazen, obup. – adv. ἀνελπίστως ἔχω obupavam.

ἀπο-γιγνώσκω, -γινώσκω 1. ne priznavam, odbijam, zametavam γραφήν; oproščujem τινός. 2. opuščam, odpovedujem se, τοῦ μάχεσθαι opuščam (misel na) boj; izgubljam upanje, obupavam.

ἐκ-κρούω [aor. pass. ἐξεκρούσθην] izbijam, odrivam, preženem, odvračam od česa, odganjam, izpodrivam; λόγον zavračam, oviram, preprečim (pogovor); τινὰ ἐλπίδος ugrabim komu upanje.

ἐλπίς, ίδος, ἡ pričakovanje, nada, upanje, slutnja, skrb; bojazen, strah, ἔχω ἐλπίδα upam, ἐλπίς ἐστι σωτηρίας (na rešitev, sicer sledi inf. fut. ali aor. ali ὡς); NT εἴς τινα; εἰς ἐλπίδα ἔρχομαι, ἐλπίδα ἔχω ἔν τινι imam upanje (upam) na kaj, ἐλπίδας λέγω tolažim z nadami; αἱ ὑμέτεραι ἐλπίδες upanje na vašo pomoč, ἡ ἐλπὶς τοῦ ναυτικοῦ upanje na mornarico, ἐκτὸς ἐλπίδος, παρ' ἐλπίδα, ἀπ' ἐλπίδων proti pričakovanju.

ἔλπω [Et. s -p- podalj. kor. wel, hoteti, želeti, lat. voluptas] 1. vzbujam, dajem upanje komu. 2. med. ἔλπομαι, ἐέλπομαι, ep. ἔολπα, plpf. ἐώλπειν upam, pričakujem, nadejam se, bojim se, slutim, menim νίκην, acc. c. inf.

ἐπ-ανατείνω 1. molim kvišku, iztegujem τί, ἐλπίδας μείζονας vzbujam, dajem večje upanje. 2. raztegujem κέρατα.

ἐπ-ελπίζω 1. vzbujam, dajem upanje komu τινὰ ὡς. 2. obenem še upam, zanašam se na kaj τί, ὡς ali inf.

κατα-βάλλω [gl. βάλλω, κάμβαλε in κάββαλε = κατέβαλε] I. act. 1. a) doli mečem, peham δόλον, υἱόν ἀπὸ ἕο κάμβαλεν, ἀπὸ τοῦ ἵππου mečem s konja, ἀπ' ἐλπίδος vzamem, uničim upanje; b) podiram, rušim μέλαθρον, τεῖχος, οἰκήματα; c) pobijem, vržem na tla (v boju) τινά, zakoljem θῦμα δαίμοσιν; d) pustim, da pade υἱόν, da teče δάκρυ, pobešam οὔατα; položim νεβρόν, ἐμαυτόν uležem se; e) raznašam, širim φάτιν; f) vržem na suho, izkrcam Od. 6, 17. 2. a) spravim koga v kako stanje, εἰς συμφοράς v nesrečo, εἰς ἀπιστίαν v dvom; b) spravljam doli (v žitnice) σιτία τινί; c) plačujem (kazen, davke); d) donašam τάλαντον; e) ponižujem, devljem v nič εἰς τὸ μηδέν. 3. mečem od sebe, odklanjam ὃ ἔλαβον. II. med. θεμέλιον polagam temelj, bavim se s temeljnimi nauki NT.

κατελπισμός, ὁ trdno upanje.

περι-αιρέω 1. act. in pass. a) krog in krog (popolnoma) snamem, odvzamem, τεῖχος krog in krog poderem, dam zidovje popolnoma porušiti, popolnoma razdenem, ἀγκύρας vzdignem sidra NT; b) odvzamem, odpravim, oropam; pass. ἐλπὶς upanje izgine NT. 2. med. a) vzamem si proč, snamem si, odložim ταινίας, σφρηγῖδα; b) = act. odvzamem, oropam τὰ ὅπλα, odpečatim βιβλίον.

προσ-δοκία, ἡ (προσ-δοκάω) 1. pričakovanje, slutnja, πρὸς τὴν προσδοκίαν kakor se je pričakovalo, προσδοκίαν ἔχω pričakujem. 2. nada, upanje, strah προσδοκία ἦν, μή.

σῑτο-νόμος 2 (νέμω) poet. ki daje hrano, ἐλπίς upanje na živež.

ὑπο-τίθημι [gl. τίθημι, ep. aor. med. imp. 2 sg. ὑπόθευ, tudi v tmezi.] I. act. 1. a) postavljam, polagam pod kaj, podlagam, podstavljam κύκλα πυθμένι; b) delam (gradim) temelj, jemljem za temelj, ὑπόθεσιν vzamem za podlago, ὤμους sprejemam kaj na svoje rame; c) ἐλπίδας vzbujam (dajem) upanje, ἰσχύν dajem; εὐπραγίαν obetam, obljubujem. 2. izročam, dajem (v zastavo), zastavljam τὸ ἐνέχυρον; τράχηλον svoje življenje NT. 3. mislim si, domnevam. 4. vcepim, vdahnem kaj τέχνας. II. med. 1. podlagam si kaj, postavljam si kaj kot temelj (načelo), jemljem za predmet razprave, trdim kaj. 2. mislim si, predstavljam si, predočujem si kaj, sklepam; lotevam se česa, nameravam kaj. 3. grem na roko, pripomorem komu do česa, nasvetujem, svetujem βουλήν, ἔπος; pomagam, opominjam, naročam NT; ukazujem, τινί komu, τί, inf., ὅπως.

φρήν, φρενός, ἡ 1. prečna mrena (med prsmi in trebuhom); prsi. 2. a) duša, duh, zavest, zavednost, pamet, razum, ἐν, μετὰ φρεσὶν τίθεμαι, βάλλομαι preudarjam, premišljujem; b) mišljenje, čut, srce; volja, namen; misel, upanje, τὰ πρῶτα φρενῶν najvišja stopinja spoznanja, δι' ἄκρων φρενῶν z bistroumnostjo.