Franja

ἀλλο-γενής 2 tuj, tujec, NT.

ἀλλοδ-ᾰπός 3 [Et. -απος iz n̥quos, odtod lat. long-inquus, prop-inquus, gršk. še ποδ-απός] od drugod, tuj; subst. tujec, inostranec.

βάρβαρος 2 [Et. prv. pom. nerazumljiv, negrški; slov. brbljati, sor. slov. blebetati, lat. balbutio] 1. negrški, inostranski, tuj, barbarski, ὁ βάρβαρος Negrk, tujec, inostranec, barbar; ἡ βάρβαρος(sc. γῆ) barbarska zemlja. 2. neizobražen, sirov, divji; sup. βαρβαρώτατος zelo sirov.

ἐκ-τόπιος 3, poet. ἔκτοπος 2 (τόπος) 1. daleč, oddaljen (τινός), tuj, drugi; ποῦ κυρεῖ ἐκτόπιος συθείς kam je pobegnil; ἀπάγω proč, vstran; subst. ὁ tujec. 2. izreden, nenavaden.

ἔπ-ηλυς, υδος, ὁ, ἡ ion. [n. pl. ἐπήλυδα] ἐπελύτης, ου, ὁ (ἐπ-ήλυθον) 1. adi. priseljen, došel, tuj. 2. subst. priseljenec, prišlec, tujec.

ἐπι-δημέω, ep. ἐπι-δημεύω (δῆμος) 1. prebivam med narodom, sem doma, prebivam v mestu, vračam se v domovino ἐκ τῆς ἀποδημίας. 2. prihajam kam kot tujec, živim v tujini ἐν Λακεδαίμονι.

ἐπι-δήμιος 2 (δῆμος) ep. ion. 1. med ljudstvom, domač(in), πόλεμος (domača) državljanska vojna, ἐπιδήμιός εἰμι bivam doma, v domovini. 2. tisti, ki je prišel iz tujine, kot tujec priseljen.

ἔπ-οικος, ὁ 1. prišlec, tujec, naselnik. 2. poet. sosed, mejaš.

μετα-νάστης, ου, ὁ [Et. ναίω iz νασjω prebivati] ep. ion. ki menja svoje bivališče, priseljenec, tujec.

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

παρ-επίδημος, ὁ priseljenec, tujec NT.

παρ-οικέω 1. stanujem, prebivam zraven, sem sosed τινί,. 2. NT prebivam (živim) v mestu kot tujec.

πάρ-οικος 2 (οἰκέω) 1. ki zraven stanuje, soseden, sosed. 2. tujec, priseljenec NT.

προσήλυτος 2 (προσ-έρχομαι) tujec, izpreobrnjenec NT.