Franja

ἄγω [Et.: lat. ago, ere; ženem, delam. – Obl. fut. ἄξω, -ομαι (tudi s pas. pomenom); aor. ἤγαγον, ep. ἦξα, ἄξετε, inf. ἀξέμεν(αι), ἄξασθε, ἄξαντο, pf. ἦχα, pass. ἦγμαι, aor. pass. ἤχθην, pf. act. tudi ἀγήοχα]. I. act.: 1. o živih bitjih: a) gonim, vodim, peljem, ravnam, vladam, do-, pri-, odvedem (živino in ljudi), (βοῦν, ἵππον naprezam, vprezam); b) στράτευμα o vojskovodji: vodim, načelujem; πολιτείαν, πόλιν, δήμους upravljam, vladam; λαόν, στρατόν (tudi brez subst.), hodim, korakam; NT ἄγωμεν pojdimo; c) o bogovih, usodi in strasteh: gonim, ženem, ὁ θεός οὕτω ἄγει bog hoče tako; θεῶν ἀγόντων po navdihnjenju, pod vodstvom bogov; d) vodim duševno: vzgajam (gl. παιδαγωγός). 2. o stvareh: napeljujem (ὕδωρ), gradim, kopljem (τάφρον), zidam (τεῖχος); prinašam (ἄποινα, δῶρα); darujem prvence (ἀπαρχάς); gonim, nosim, vozim (νῆες, ἵππος); ὁδός ἄγει pot drži kam. 3. prinašam, vodim s seboj (ἑταίρους, λαίλαπα), dovažam (ἀγώγιμα). 4. vzamem (s silo) s seboj, ugrabim, odpeljem; ἄγω καί φέρω plenim in robim, oropam (slečem) do golega (τινά), zasužnim. 5. tiram pred sodnijo, zatožim (εἰς δίκας, εἰς ἀγῶνα); peljem na morišče (ἐπί θανάτῳ). 6. spoštujem, cenim περὶ πλείστου, ὡς παρ' οὐδέν (prav malo); razširjam (κλέος), prenašam (ὄνειδος), kos sem čemu, morem prenašati (ἄχθος λύπης). 7. različne zveze ἑορτήν, μυστήρια praznujem, obhajam; ἡμέραν: prebijem, preživim, NT ἄγει τρίτην ἡμέραν tretji dan je; σχολήν imam čas; ἡσυχίαν, εἰρήνην mirujem, πόλεμον vojskujem se, γέλωτα krohotam se, ὕπνον uspavam. 8. pt. ἄγων v zvezi z glagoli premikanja se navadno prevaja s predlogom "z". II. med.: ἄγομαι γυναῖκα oženim se, τῷ υἱῷ privedem sinu ženo, μῦθον διὰ στόμα vedno govorim o čem, στράτευμα εἰς χεῖρας prevzemam nadpoveljstvo.

Αἰολεῖς ion. έες, οἱ eno izmed četvero glavnih grških plemen; adi. Αἰολικός ajolski, Αἰολίς, ίδος, ἡ Ajolija (dežela v Mali Aziji, pa tudi staro ime Tesalije).

ἀλλά (advers. coni.) (ἄλλος) 1. za nikalnico: ali, ampak, temveč, nasprotno, razen; ἀλλ' ἢ ampak le, razen, οὐ μόνον – ἀλλὰ καί ne samo – ampak tudi; εἰ μή – ἀλλά γε če (že) ne – pa vsaj. 2. za trdilnimi izrazi: pa, ali, toda; ἀλλ' οὐ in ne, toda ne, niti ne, pa ne; ἀλλ' ὅμως vendar le, ἀλλά τοι pa seveda; ἀλλά γε pa vsaj. 3. a) pred imperativom (posebno v zvezi z ἄγε, ἄγετε): dej, nuj, hajdi, torej!; b) (kot uvodnica nagova ali odgovora): prav! da! ne! toda! 4. zveze: ἀλλὰ γάρ pa vendar, vsaj, sicer, ἀλλὰ μήν pa seveda, da, zares, sedaj pa; ἀλλὰ μέντοι vendar; ἀλλ' ἦτοι a seveda, kaj pa; ἀλλὰ καὶ ὥς pa tudi tako, ipak; ἀλλ' οὐδ' ὥς pa tudi tedaj ne; οὐ μὴν ἀλλά pri vsem tem, ἀλλ' ἦ ali zares; ἀλλὰ δέχομαι dobro, prejmem!

ἅμα 1. [Et. iz sm̥ma, ἀ copul.; εἷς, podstava: sem] adv. vkup, skupno, obenem (lat. simul); οἱ ἅμα z njim skupaj; ἅμα τε καί in hkrati, in obenem tudi; καὶ ἅμα in hkrati, vrh tega; ἅμα μὲν – ἅμα δέ deloma – deloma, zdaj – zdaj; ne samo – ampak tudi; s pt.: med tem ko, za, ob: ἐμάχοντο ἅμα πορευόμενοι med potovanjem, med tem ko so hodili; ὀρύσσοντες ἅμα med kopanjem; ἅμα ταῦτ' εἰπών ko je to izgovoril; sploh izraža ἅμα istodobnost: ἅμα μῦθος ἔην, τετέλεστό τε ἔργον jedva je bila beseda izgovorjena, je bila stvar dovršena; ἅμα δὲ ταύτας τε ἐξευρεθῆναι λέγουσι ἀποικίσαι ob istem času, ko so bile te igre iznajdene; pri gen. abs. τῆς ἀγγελίας ἅμα ῥηθείσης προσεβοήθουν brž ko se je to sporočilo, so prihiteli na pomoč. 2. praep. z dat. zajedno s (z); hkrati, obenem z, ἅμα τῇ ἡμέρᾳ s prvim svitom; ἅμα πνοιῇσι hitro kot veter; ἅμα τῷ σίτῳ ἀκμάζοντι ob času, ko zori žito.

ἁμα-δρυάς, άδος, ἡ (δρῦς) drevesna nimfa (ki z drevesom živi in ž njim tudi premine).

ἀμβροσία, ἡ, ep. ion. -ίη, ambrozija, jed in mazilo bogov, krma njih konj, (ker so tudi te smatrali za nesmrtne).

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

ἀνα-βαίνω, dor. in ep. ἀμβαίνω [imper. aor, 2 NT ἀνάβα, aor. mixt. ἀνεβήσετο] 1. intr. a) stopam, plezam, vzpenjam se, vzdigujem se (kvišku), grem, hodim gori (od obale v deželo) τί, ἀνά, εἰς, ἐπί τι, ἐπί τινος; grem v goro τὸ ὄρος; νεκροῖς hodim po mrtvecih; φάτις ἀ. ἀνθρώπους govorica (glas) se širi med ljudmi; b) ἵππον zajašem konja, ἐπὶ τὴν τριήρην stopim na ladjo, vkrcam se (tudi brez νῆα): ἐς Τροίην vkrcam se in odplovem v Trojo; ἀπὸ Κρήτης odplovem od Krete; c) izkrcam se, stopim na suho; d) nastopim (kot govornik, na odru, pred skupščino) ἐς τὸ πλῆθος; εἰς τὸ δικαστήριον pridem pred sodnijo; e) naraščam (o vodi); rastem NT (o rastlinah); privzdigujem se, dvigam se (o poslopju); f) prehajam na koga (ἡ τυραννίς); g) πράγματα zadeve (podjetja) komu uspevajo; h) τὰς ἵππους skačem na, uplemenjam, ubrejam. 2. trans.: [aor. ἀνέβησα] vkrcam, spravim na ladjo; ἄνδρας ἐπὶ καμήλους ἀνέβησεν zaukazal je, da naj zajašejo velblode. – pass. dam se zasesti, jaše kdo na meni. – med. νὼ ἀναβησάμενοι ko so naju sprejeli na ladjo.

ἀνα-πῑ́πτω [aor. NT tudi ἀνέπεσα] poet. ἀμπίπτω 1. padem nazaj, znak. 2. umikam se, pogum (srce) mi upade. 3. NT uležem se, usedem se za mizo.

ἄνευ praep. z gen. [Et. nem. "ohne" iz stvn. āna, ānu, āno] 1. brez; pogosto: brez pomoči, volje ἐμέθεν, ukaza κραίνοντος, vednosti θεοῦ. 2. razen, izvzemši; ἄνευ τοῦ vrh tega, da; καὶ ἄνευ τοῦ z inf. tudi ako ne. 3. oddaljen od česa, prost česa δηίων.

ἀνθ-άπτομαι, ion. ἀντ-άπτομαι d. m. τινός lotevam se (tudi jaz) česa, primem, zgrabim tudi jaz kaj, bavim, pečam se s čim, posvetim se čemu πολέμου; dosežem τερμόνων; o boleznih: zgrabim, napadem; τινός grajam radi česa.

ἀνθ-ησσάομαι pass. tudi jaz se vdam, odneham, se uklonim.

ἀνθ-ίστημι, ion. ἀντ-ίστημι [fut. ἀντιστήσω, -ομαι, aor. ἀντέστησα, ἀντέστην, ion. ἀντεστάθην, pl. ἀνθέστηκα] 1. act. nasproti postavljam; τρόπαιον tudi jaz postavim zmagovalno znamenje. 2. med. nasproti se postavljam, upiram se, borim se, protivim se τινί, πρός τινα; ὑπέρ τινος branim; o stvareh: ne izteče se komu kaj po godu, ἀντέστη αὐτῷ τὸ πρᾶγμα.

ἀνθ-οπλίζομαι med. tudi jaz se oborožujem proti komu.

ἀνθ-υβρίζω poet. tudi jaz (v povračilo) žalim koga, ravnam grdo s kom.

ἀνθ-υπάγω tudi jaz (v povračilo) zatožim.

ἀνθ-υπείκω tudi jaz popuščam ἀλλήλοις.

ἀνθ-υποπτεύομαι pass. tudi mene imajo na sumu.

ἀντ-αγοράζω tudi jaz kupim, kupim za kaj.

ἀντ-αδικέω tudi jaz storim krivico, povrnem krivico za krivico.