Franja

ἄγχῐ (ἄγχω) adv. in praep. z gen. blizu, tik, v bližini. – comp. ἆσσον, ἀσσοτέρω, ἆσσον ἰέναι bližati se; sup. ἄγχιστα (ἀσσοτάτω) najbližji (o kraju in sorodstvu), οἱ ἄγχιστα najbližji sorodniki.

ἀγχί-μολος 2 (μολεῖν) ep. približujoč se, blizu; ἐξ ἀγχιμόλοιο iz bližine, od blizu, ἀγχίμολον μετ' αὐτόν takoj (tik) za njim.

ἄν² členica, ki spada vedno h glagolu, ter pomenja, da se dejanje pod gotovimi pogoji uresniči. – Ako je stavek zanikan ali vprašalen, stoji ἄν tik za nikalnico ali vprašalnico (οὐκ ἄν, τίς ἄν); ako je glagol določen z adverbiji, stoji za temi, sicer za glagolom; sloveni se le redkokdaj z 'morda', 'morebiti', 'pač', 'lahko' ali pa s pomožnimi glagoli 'smeti', 'utegniti', 'moči'; navadno se ne sloveni ter izpreminja samo naklonom pomen. V istem zmislu rabi Hom. členico κέ(ν). – Stoji pa I. pri indikativu 1. historičnih časov ter izraža: a) da se dejanje glavnega stavka ni uresničilo (irrealis, ker se pogoj ni uresničil): ἐγὼ καὶ αὐτὸς ἡβρυνόμην ἄν, εἰ ἠπιστάμην ταῦτα tudi jaz sam bi se bahal, ako bi umel to (ἀλλ' οὐ γὰρ ἐπίσταμαι toda ne razumem); b) da se je dejanje ponavljalo (iterativus): διηρώτων ἄν αὐτούς povpraševal sem jih tuintam; ἔπαισεν ἄν sempatam je tudi koga udaril (če je ravno prilika nanesla); c) da je bilo dejanje v preteklosti možno (potentialis); τίς ἄν ᾤετο kdo bi si bil pač to mislil; εἶδες ἄν lahko bi bil videl; ἔνθα δ' ἔγνω ἄν τις tedaj bi bil lahko spoznal. 2. futura, da izraža domnevano dejanje: αὐτὸν δ' ἄν πύματόν με κύνες … ἐρύουσιν naposled me bodo pač psi sem in tja vlačili. II. stoji pri optativu v glavnih in zavisnih stavkih in izraža 1. dejanje, ki je v sedanjosti in prihodnjosti možno (potentialis praesentis): τάχα δ' ἄν τι καὶ τοῦ οὐνόματος ἐπαύροιτο utegne biti, da ga je doletela ta škoda zaradi njegovega imena. 2. izraža vljudno zatrjevanje ali vprašanje: ἴσως ἄν τις εἴποι morda bi kdo rekel; slovenimo ga s potencialom ali z glagoli: smeti, utegniti, moči. III. pri konjunktivu v zavisnih stavkih in izraža, da se bo dejanje pod gotovimi pogoji vršilo 1. v prihodnjosti ali. 2. v nedoločenem času; stoji tudi za relativi in vezniki, s katerimi se pogosto spaja v ἐάν, ὅταν, πρὶν ἄν itd.; relativnim zaimkom daje ἄν splošen značaj; v epskem jeziku se rabi konj. z ἄν in brez ἄν mesto ind. futura. IV. pri infinitivu in participu izraža potencialno ali irrealno sodbo.

αὐτός, ἡ, ὁ [s krazo ταὐτόν in ταὐτό; et. αὐ- iz ἀσυ, sor. staroindsko ásus, življenje (duše)] sam. I. izraža nasprotje: 1. kadar stoji sam: a) lat. ipse, sam, osebno, on, καὶ αὐτός, καὶ αὐτό tudi on, tudi sam, ravno tako on sam; αὐτή τε καὶ τὸν υἱὸν ἔχουσα ona s svojim sinom; αὐτὸς ὁ ἀνήρ ali ὁ ἀνὴρ αὐτός mož sam; b) α.) sam na sebi, sam zase, abstraktno; αὐτὴ ἡ ἀλήθεια resnica sama na sebi, resnica sama; β.) sam od sebe, iz lastnega nagiba, prostovoljno; c) lat. solus, sam (brez drugih), αὐτοί ἐσμεν smo sami, αὐτὸς καθ' ἑαυτόν sam zase, αὐτὸς ἕκαστος vsak zase; d) pri subst. (navadno s spolnikom) točno, prav, ravno, baš, uprav, neposredno, tik, celo; e) v dat. (navadno brez σύν) s (kom) vred, z, ž … vred, νῆες αὐτοῖς ἀνδράσι ladje s posadko vred. 2. v zvezi z zaimki a) s pron. pers. αὐτὸν ἐμέ in αὐτόν με mene samega (pron. se tudi izpušča), αὐτόν σε ravno tebe; b) s pron. poss., kateremu se dostavlja v gen. τοῖς ἡμετέροις αὐτῶν φίλοις našim lastnim prijateljem, ἐμὸν αὐτοῦ χρεῖος moja lastna zadrega; c) s pron. dem. baš, uprav, ravno, αὐτὸ τοῦτο τὸ Βυζάντιον ravno ta B.; d) s pron. reflex. αὐτὸς πρὸς αὑτοῦ ὄλωλεν po lastni roki = sam se je usmrtil; e) pri števnikih: πέμπτος αὐτός sam kot peti (sam s štirimi drugimi, poleg štirih). 3. ὁ αὐτός, ἡ αὐτή, τὸ αὐτό, at. αὑτός, αὑτή, ταὐτό(ν), ion. ωὑτός, τωὐτό idem isti, taisti, ravnotisti, τωὐτὸ ὑμῖν ἐπρήσσομεν storili smo isto kakor vi, τὰ αὐτὰ ταῦτα prav (baš) isto, baš ta sredstva; ἐν ταὐτῷ ἦσθα τούτοις bil si na istem mestu (v istih razmerah) kakor tile; ὑφ' αὑτῷ ποιεῖσθαι spraviti pod svojo oblast, ἐς τωὐτό na istem mestu, κατὰ τωὐτό na istem mestu, potu, ob istem času, na isti način. II. v odvisnih sklonih namesto 3 osebe pron. pers. njega, njemu itd.; αὐτοῦ = eius.

βύζην (βύω) adv. polno, gosto (stisnjeno), drugo tik drugega.

ἴχνος, ους, τό ἴχνιον, τό [Et. iz iksmno-, kor. aig', skočiti, gl. ἴξαλος] 1. stopinja, sled, μετ' ἴχνια βαίνω τινός grem tik za kom, sem komu za petami, στοιχέω τοῖς ἴχνεσι hodim po stopinjah NT, ἴχνεσι γὰρ περιῄδη znal je (dobro) zasledovati, ἴχνος ποδὸς τίθημι hodim; poet. tudi noga ἴχνος αὐταῖς ἀρβύλαις; pren. sled = znak, znamenje αἰτίας. 2. premikanje, hoja, hod ποδῶν.

παρ-ίστημι [gl. ἵστημι, ep. aor. cj. du. παρστήετον, opt. παρσταίην, pt. παρστάς, pf. inf. παρστάμεναι] I. trans. 1. act. in pass. a) (po)stavim poleg, zraven česa, ob stran, pred kaj, τινά τινι pred sodišče NT, τὰ μέλη dajem svoje ude, θυσίαν dajem v dar NT, dajem na razpolago, izročam NT; ὅπλα postavim tik (poleg) oboroženo vojsko; b) dokazujem, razlagam, opisujem, vzbujam v kom misel, vtepem komu v glavo misel ἐν τῇ γνώμῃ τοῦτο, predočim komu kaj; c) povzročujem, pripravljam, napravljam za kaj τί. 2. med. a) postavljam poleg (zraven) sebe, pripeljem pred se, pridobivam si koga za pomočnika; b) dobivam koga na svojo stran (v svoje roke), spravljam v svojo oblast, podvržem si, osvajam si; s sled. ὥστε vdahnem komu misel, tako ga stiskam, da. II. intr. (aor. 2, pf., plpf. act., sicer med.) postavim se, stopim poleg koga, komu ob stran, približam se, pristopim; pf. stojim ob strani, sem navzoč (pri rokah, prisoten, blizu), τῷ βήματι stojim pred sodnim stolom; τὰ παρεστῶτα sedanje razmere; pos. 1. priskočim na pomoč, pomagam komu. 2. podvržem se, vdam se, prestopim h komu, εἰς γνώμην pridružim se mnenju koga. 3. παρίσταταί μοι obide me, loti se me misel (strah, želja), αἰδὼς παρίσταταί τινι sramežljivost obide koga, začne se sramovati; τεθνάναι βούλεσθαι polasti se me želja po smrti, pride mi na misel δόξα μοι παρεστάθη; παρεστηκὸς ῥᾷον ker jim je sedaj lažje prišlo na misel. 4. a) dogodim se, pojavim se, nastopim, παρεστῶτος θέρους v tekočem letu, τῶν παρεστώτων v sedanjih razmerah, παρίσταμαι τῷ ζωγράφῳ "sedim" slikarju; b) blizu sem, pretim, čakam θάνατος, κακὴ αἴση, τύχαι, συμφορά.

πούς, ποδός, ὁ [Et. idevr. ped, lat. pes, pedis; nem. Fuß (got. fōtus); sor. slov. pod, Boden, peš, pehota. – Obl. dat. pl. ποσί, ep. ποσσί, πόδεσσι; gen. dat. du. ποδοῖν, ποδοῖιν]. 1. a) noga, kopito, parkelj, krempelj Od. 15, 526; ξύλινος lesena noga, ἐς πόδας ἐκ κεφαλῆς, ἐκ κεφαλῆς ἐς πόδας ἄκρους od nog ali pet do glave; πόδα ἔχω ἔξω κλαυμάτων živim brez nesreče, odnesem zdravo kožo, ἐξ ἑνὸς ποδός na eni sami nogi, ἀφ' ἡσύχου ποδός vsled boječega nastopa (vsled bojazljivosti); v tihi samoti (živeč); b) meton. korak, hod, tek, dirjanje ποσσὶ ἐρίζω, νικῶ, ὡς ποδῶν ἔχει (τάχιστα) kar najhitreje, kakor hitro je mogoče; c) zveze s predlogi: ἐν ποσί pred nogami, blizu, τὰ ἐν ποσί kar pride komu na pot (pred noge), kar je najbližje, znano, navadno; ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω, ἄπειμι, ἀνάγω odidem (umaknem se) ritenski, zadenjski (tako, da je obraz obrnjen proti sovražnikom), počasi, korak za korakom; κατὰ πόδα(ς) za petami, tik za, takoj za, hitro; παρὰ πόδα zraven noge, blizu, τὰ παρὰ πόδα bližnje, znano, παραὶ ποσὶ κάππεσε θυμός pogum jim je upadel; πρὸ ποδῶν pred nogami, blizu = πρὸς ποσί. 2. pren. a) spodnji del kake stvari, konec (vrvi), vznožje, podnožje (gore); noga (mize, postelje itd.); b) vrv (privezana na spodnji del jadra), obe spodnji vrvi, s katerima se je napenjalo jadro. 3. mera: črevelj (= ca 30 cm).

συν-ομορέω mejim na kaj, sem tik česa τινί NT.