Franja

ἱππ-ηλά-τα, ὁ (ἐλαύνω) ep. jezdec, konjik, borilec na vozu; adi. viteški.

νεφελ-ηγερ-έ-τα ep. = -της, ᾱο, ὁ (ἀγείρω) zbiralec (gospodar) oblakov.

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

Ἄβδηρα, ων, τά Abdera, mesto v Trakiji. – preb. Ἀβδηρίτης, ου, ὁ Abderit; pren. malomestnež, abotnež.

ἀγανάκτησις, εως, ἡ nejevolja, ἀ-ιν ἔχω τινί dajem komu povod za nezadovoljnost (za nejevoljo); περὶ τὰ οὖλα bolečina v dlesnih.

ἀγγέλλω (iz ἀγγέλ-jω, ἄγγελος) [fut. ἀγγελῶ, ion. -έω; aor. ἤγγειλα in (redko) ἤγγελον; pf. ἤγγελκα, ion. plpf. pass. ἄγγελτο; aor. pass. ἠγγέλθην, ion. ἠγγέλην] 1. javljam, sporočam, izjavljam; zapovedujem, velevam; ὁ ἀγγέλλων glasnik, τὰ ἀγγελθέντα glas, vest. – Veže se s ὅτι, ὡς, acc. c. inf. in pt.: Ὀρέστην βίον λελοιπότα da je O. umrl; v pass. osebni sklad: Κῦρος ἀγγέλλεται τετελευτηκώς poroča se, da je K. umrl. 2. med. izjavljam (Θεύκρῳ φίλος εἶναι, da sem …).

ἅγιος (ᾰ) 3 (ἅγος, τό) 1. posvečen, svet, čist; τὸ ἅγιον svetišče, tempelj; τὰ ἅγια ἁγίων najsvetejše NT. 2. častitljiv.

ἀγνοέω (γνῶναι) [ep. -νοιέω, aor. 1. iter. ἀγνώσασκε, fut. med. ἀγνοήσομαι s pas. pomenom] 1. ne (s)poznam, ne vem, ne umevam, ne opažam (τινά, τινός, περί τινος); – pass. ἀγνοοῦμαι ne ve se o meni, nepoznan sem, τὰ ἠγνοημένα neznane dežele; – οὐκ ἀγνοέω prav dobro vem. 2. intr. motim se, dvomim, grešim (iz nevednosti ali slabosti) NT.

ἄγριος (ᾰ) 3 in 2 (ἀγρός) 1. na polju živeč, divji; o kraju: pust, neobdelan; τὰ ἄγρια divjačina, zveri; μέλι ἄγριον divji med. 2. a) o ljudeh: hudoben, surov, krut; b) o stvareh: silen, hud, neozdravljiv (ὀδύνη, λύπη, πόνοι); strasten (ἔρωτες) – adv. ἀγρίως silno, divje, besno.

ἀγχιστεῖα, τά (ἄγχιστος) poet. bližnje sorodstvo; pravica do nasledstva.

ἀγώγῐμος 2 (ἀγωγή) 1. kar se da lahko odpraviti ali prepeljati, prevozen; τὰ ἀγώγιμα vozno blago. 2. kogar sme ubiti, kdor hoče, preklican; kdor se sme pred sodnijo pripeljati. 3. vodljiv, ki se da lahko zapeljati (πρός τι).

ἄ-δῐκος 2 (δίκη) krivičen, nepravičen, nepošten, nezvest, hudoben (περί τινα proti komu); nepravi, nerabljiv (ἵππος); τὰ ἄδικα krivica; ἐκ τοῦ ἀδίκου krivično, nepošteno adv. ἀδίκως krivično, po krivici, po nedolžnem.

ἀ-δῠ́νᾰτος 2 nezmožen, brez moči, slab (σώματι), ubog (χρήμασι); pass. nemogoč; τὰ ἀδύνατα nemožnost; ἀδύνατον ὄν ker je (bilo) nemogoče.

ἄ-ζῡμος 2 neprekvašen, opresen; τὰ ύζυμα praznik opresnih kruhov; pren. čist, ἐν ἀζυμοις εἰλικρινείας καὶ ἀληθείας t. j. v čistem življenju, ki išče samo resnice NT.

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

αἰχμ-άλωτος 2 (αἰχμή, ἁλίσκομαι) 1. s kopjem ujet, zasužnjen; ὁ, ἡ vojni ujetnik (-ica), suženj; δουλοσύνη αἰ-ου usoda ujetnika (sužnja); τὰ αἰ-α vojni ujetniki. 2. uplenjen, ugrabljen, τὰ αἰχμάλωτα plen, zaplenjena živina.

ἀκμάζω (ἀκμή) sem na (vrhu) vrhuncu, sem v cvetu let, sem dorastel (v najboljših letih), cvetem, sem dovolj močan in razumen (τῷ σώματι, τῇ ῥώμῃ); sem bogat (πλούτῳ); dozorevam (τοῦ σίτου ἀκμάζοντος); θέρους ἀκμάζοντος sredi poletja, νόσος ἀκμάζει bolezen se je popolnoma razvila; τὰ πάντα ἀκμάζει ἐπιμελείας δεόμενα treba je največje previdnosti.

ἀκρό-δρῠα, τά (δρῦς) sadje (posebno s trdo lupino: orehi).

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

Ἀλάβανδα, τά mesto v Kariji.