Franja

βῆμα, ατος, τό (βαίνω) 1. stopinja, korak, pot. 2. vzvišen prostor, govorniški oder, govorišče, sodni stol.

δίφρος, ὁ [Et. δί + φρ-, kor. bher, φέρω] 1. vozni sedež, (bojni, popotni) voz. 2. sedež, stol (brez naslonila).

ἕδρα, ἡ, ion. ἕδρη (ἕζω) 1. sedež, stol, klop, sedišče, sedalo, zadnjica; prebivališče, stanovanje, stanovališče; pos. svetišče, ναύλοχοι ἕδραι ladjišče. 2. sedenje, seja, zborovanje. 3. obotavljanje, pomuda, počivanje, οὐχ ἕδρας ἀκμή ni časa za počivanje, ne smemo se obotavljati.

ἕδρανον, τό, nav. pl. sedež, stol, sedenje.

ἕλκω [Et. kor. selq, lat. sulcus; sor. kor. welq, slov. vleči, vlekel. – fut. ἕλξω, aor. εἵλκυσα, pf. εἵλκῠκα, -υσμαι, aor. pass. εἱλκύσθην; ep. praes. inf. ἑλκέμεν(αι), impf. ἕλκε, ion. pf. pass. ἕλκυσμαι, ep. praes. ἑλκέω, fut. ἑλκήσω, aor. ἥλκησα] I. act. 1. trans. a) potegnem, izderem ξίφος NT, vlečem, vlačim τί, τινά, νεκρὸν ποδός mrtveca za nogo; βίᾳ delam silo, trpinčim, mučim; b) vlečem za seboj ali k sebi, srkam; c) napenjam νευράς, τόξα; privabim, pričaram, ἴυγγα ἐπί τινι pričaram k sebi ljubimca; pren. vabim, mikam ἐπί τι; d) potegnem proč (doli), odganjam, νῆας εἰς ἅλα potegnem ladje v morje, τινὰ ἀπὸ τοῦ βήματος pahnem z govorniškega odra; e) potegnem kvišku, ἱστία razpenjam, τάλαντα potegnem tehtnico kvišku = tehtam, tudi intr. z acc. teže τρίτον ἡμιτάλαντον; f) pulim (lase), rujem, (raz)trgam; g) πλίνθους delam opeko, προφάσεις zvijam se, izgovarjam se. 2. intr. zavlačujem se, σύστασις boj se vleče. II. med. 1. vlačim svoje, ξίφος potegnem si (svoj) meč, τόξον napenjam si lok, χαίτας pulim si lase. 2. vlečem k sebi, grabim si, δίφρον πυρὸς ἀσσοτέρω potegnem svoj stol bliže k ognju.

εὔ-πτυκτος 2 (πτύσσω) ep. ki se da dobro zložiti, κλισίη skladni stol.

θᾶκος, ὁ (θάσσω), ion. θῶκος, ep. θόωκος 1. stol, sedež. 2. seja, skupščina, zbor θῶκόνδε v skupščino, k seji.

θρόνος, ὁ (gl. θρῆνυς) 1. sedež, stol, naslonjač. 2. prestol. 3. sodni stol.

καθ-έδρα, ἡ 1. sedež, stol, klop, učna stolica NT. 2. sedenje, obotavljanje, pomuda.

χαμαί-ζηλος 2 (ζηλόω) majhen, nizek; subst. ὁ (sc. δίφρος) nizek stol, podnožnik, podnožje.