Franja

ἄημι [Et. iz ἄϜημι, gl. ἄελλα. – Obl. ἄησι, -ητον, inf. ἀῆναι, ep. ἀήμεναι, pt. ἀείς, ἀέντος – impf. pass. ἄητο]. ep. poet. 1. piham, vejem, brijem. 2. pass. vznemirjen sem, divjam, θυμὸς ἄητο δίχα srce je vleklo (bogove) na dve strani, λέων ἀήμενος od vetrov prepihan, nadlegovan.

ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.

ἀνα-πῑ́πτω [aor. NT tudi ἀνέπεσα] poet. ἀμπίπτω 1. padem nazaj, znak. 2. umikam se, pogum (srce) mi upade. 3. NT uležem se, usedem se za mizo.

ἄν-ειμι (εἶμι) [impf. ep. ἀνήιον] 1. vzhajam (o solncu); grem, napravim se na, hodim, splezam gori ἐς περιωπήν; grem v srce dežele; odplovem na širno morje; ἱδρὼς χρωτί priteče iz, prikaže se; ἄροτος γῆς vzraste, poganja. 2. ἔς τινα obračam se na koga s prošnjo. 3. vračam se.

ἀπειρό-κακος 2 kdor ne pozna zla ali bolečine; τὸ ἀπειρόκακον pomanjkanje slabih izkušenj, dobrodušnost, dobro srce.

ἀφελότης, ητος, ἡ (ἀφ-ελής) odkritosrčnost, preprostost, καρδίας preprosto srce NT.

βάλλω [Et. iz g^wljō, kor. g^wel, nem. quellen, gršk. βαλεῖν, βέβληκα itd., βλῆμα, βόλος, βολίς. – Obl. fut. βαλῶ (NT βαλλήσω), βαλοῦμαι, aor. ἔβαλον, -όμην, pf. βέβληκα, βέβλημαι, aor. p. ἐβλήθην, fut. pass. βληθήσομαι, fut. 3 βεβλήσομαι; adi. verb. βλητός, -έος – ep. fut. βαλέω, βαλεῦμαι, aor. cj. 2 sg. βάλῃσθα, opt. βάλοισθα, med. iter. impf. βαλλέσκετο, aor. βαλέσκετο; aor. act. v sestavljenkah -βλήτην, -βλήμεναι; med. s pass. pom. ἔβλητο, cj. βλήεται, opt. βλῇο, βλεῖο, inf. βλῆσθαι, pt. βλήμενος, 3 pl. pf. βεβολήαται, pl. βεβολημένος; aor. imp. βαλεῦ]. I. act. 1. trans. a) mečem, lučam, izstrelim βέλος, ἐπὶ σκοπόν streljam v tarčo, streljam na kaj; b) zadenem, pogodim σκοπόν, zadam rano ἕλκος, ranim, τινὰ στῆθος na prsih, κατά τι, πρός τι; c) postavim, denem, spravim v kaj, gonim, podim, obračam, podiram τινὰ ἐν κονίῃσιν; ὄμματα obračam (na drugo stran), νῆας ἐς πόντον spuščam v morje, ἄγκιστρον vržem mreže, ἵππους πρόσθεν podim naprej; ἐς κακόν spravljam v nesrečo; ἐν αἰτίᾳ obdolžim, μῆλα ἐν νηί spravljam na ladjo; μετὰ νείκεα zapletam v prepire, γῆς ἔξω prepodim, iztiram iz dežele; o obleki ogrnem, oblečem, NT ὁ παῖς βέβληται je bolan; d) zadenem, dosežem, dotaknem se česa, poškropim ῥαθάμιγγες; obsevam ἥλιος ἀκτῖσι; κτύπος οὔατα, ὀσμή kaj sega (pride) do mene; e) pustim, da pade, prelivam (solze); ἄθαπτόν τινα ne pokopljem; χεῖρε ἀμφί τινι objemam; f) vdahnem, vlijem kaj komu v srce ἐνὶ θυμῷ, λύπην povzročim žalost, užalostim; φιλότητα sklenem, napravim prijateljstvo. 2. intr. premikam se, εἰς ἅλα izlivam se, iztekam se, περὶ τέρμα tečem okrog; o nevihti nastopim, pridrvim NT. II. med. 1. ogrnem si kaj τόξα ἀμφ' ὤμοις; ἄγκυραν vržem, spustim; εἰς γαστέρα spočnem. 2. premišljam, preudarjam, mislim na νόστον, sklenem drugače ἑτέρωσε; ἐν φρεσίν, ἐν θυμῷ, ἐς, ἐπὶ νοῦν vzamem si k srcu, vtisnem si v srce, zapomnim si; ἐπ' ἐμαυτοῦ vzamem sam nase, sklenem kaj sam zase.

βαρύς, εῖα, ύ [Et. iz g^wr̥us, lat. gravis in brutus (osk.-umbrijska oblika) iz g^wrū-] 1. težek, tehten, znamenit, ugleden. 2. o glasu: nizek, zamolkel, silen, močen, glasen, krepek. 3. poguben, pust, nadležen, težaven, obtežen, neokreten νόσῳ, γήρᾳ, neprijeten, skeleč, žalostilen. 4. o kraju: nezdrav. 5. o osebah: a) težko oborožen; b) trd, strog; c) nevaren. – adv. βαρέα, βαρύ, βαρέως težko, nerad, glasno, βαρέως φέρω τι nekaj mi teži srce, sem v stiski (v skrbeh), nejevoljen sem; β. ἀκούω težko (nejevoljno) poslušam.

δαΐζω (gl. δαίομαι) [fut. δαΐξω, aor. ἐδάιξα, pf. pass. pt. δεδαιγμένος, pt. aor. pass. δαϊχθείς] ep. poet. 1. (raz)režem, razsekam, (raz)delim, prebodem, razderem, raztrgam, ubijem, umorim; κόμην razmršim, razkuštram; mučim, ἦτορ δεδαϊγμένος smrtno ranjen. 2. δαϊζόμενος κατὰ θυμὸν διχθάδια neodločen, omahljiv, φρεσὶν ἔχων δεδαϊγμένον ἦτορ noseč v prsih od skrbi ranjeno srce; ἐδαΐζετο θυμός srce je razburjeno, vznemirjeno.

δαίομαι ep. ion. poet. [Et. kor. dā(i), gršk.: δατέομαι, δαίς, δαίτη, δαιτρός, δαίνυμι; nem. Zeit, stvn. zît iz dī-t. – Obl. fut. δᾰ́σομαι, aor. ἐδασάμην, (ep. tudi σσ), pf. 3 sg. pass. δέδασται, 3 pl. δεδαίαται]. 1. med. a) podelim, razdelim zase τινί τι; τρεῖς μοίρας τι razdelim kaj na tri dele; b) (raz)trgam, (raz)mesarim. 2. pass. razdeljen sem, δίχθα na dva dela; δαίεταί μοι ἦτορ srce mi poka.

δακέ-θῡμος 2 (δάκνω) poet. ki grize, razjeda, žali srce.

δαμάζω, ep. δαμνάω, ep. poet. δάμνημι, δάμναμαι [Et. lat. domare, nem. zähmen (got. tamjan); gršk. še: δμητός, ἀδάματος, δμώς. – Obl. 2 s. med. δαμνᾷ, impf. 3 s. ep. δάμνα, fut. δαμάσω, δαμάω, 3 sg. δαμᾷ in δαμάᾳ, 3 pl. ep. δαμόωσιν, aor. ἐδάμασ(σ)α; med. 3 sg. cj. δαμάσσεται; pf. pass. δέδμημαι; plpf. 3 pl. δεδμήατο; aor. pass. ἐδαμάσθην, ἐδμήθην in ἐδάμην; 3 pl. δάμεν, cj. δαμήω, δαμείω, inf. δαμῆναι, δαμήμεναι] krotim 1. act. a) krotim, strahujem, udomačim, upregam v jarem; b) omožim (deklico s kom τινί); c) obvladam, uženem, premagam, podjarmim, ubijem, slabim, ugonobim, πληγῇσιν bičam, κισσός objemam, oklepam. 2. pass. a) ukrotijo me, podležem (ὑπό) τινι, ὑπό, ἔκ τινος premaga me kdo, pokoravam se; pf. podložen sem, pokoren sem, služim; b) dam se preprositi, vdam se prošnjam; c) oslabim (-eti). 3. med. = act. οἴνῳ φρένας omamim srce z vinom.

δευσο-ποιός 2 (δεύω) ki za stalno pobarva, neizbrisen, neminljiv δόξα; δευσοποιόν τι ἐγγίγνεται vtisne se kaj neizbrisno v srce.

διχθά adv. (δίχα) ep. v dva dela, na dvoje razdeljen, dvojno; διχθὰ δέ μοι κραδίη μέμονε na dve strani mi srce hrepeni = omahujem med dvema sklepoma.

δί-ψῡχος 2 (ψυχή) kdor ima razdeljeno ali razdvojeno srce, dvomeč, neodločen, omahljiv; subst. ὁ omahljivec NT.

δύσ-φορος 2 (φέρω) ki se težko prenaša, neznosen, težeč, težek, nadležen, γνῶμαι zapeljiv, moten, zmeden, τὰ δύσφορα težka nesreča. – adv. δυσφόρως ἄγω zamerim kaj, zelo se jezim nad kom, τὰ ἐν σοὶ δυσφόρως ἔχοντα kar ti teži srce.

ἐκ-θρῴσκω [aor. ep. ἔκθορον] ep. poet. skačem iz (s) česa τινός; pobegnem, odhitim, κραδίη ἔξω στηθέων srce hoče iz prs skočiti, t. j. srce močno bije.

ἔλαφος, ὁ, ἡ [Et. iz eln̥-bhos, gl. ἐλλός iz ἐλν-; slov. jelen iz el-en-] jelen, košuta, ἔχων ἐλάφοιο κραδίην kdor ima jelenje srce, plašen.

ἐμπόλημα, ατος, τό (ἐμπολάω) poet. 1. izkupiček, dobiček. 2. plačilo τῆς ἐμῆς φρενός za svoje zvesto srce.

ἐν-τήκω [-τήξω, -έτηξα; pass. ἐντήκομαι, aor. ἐντακῆναι, pf. ἐντέτηκα] 1. act. trans. (raz)topim, vlijem, vtisnem. 2. pass. intr. topim se, vtisnem si globoko v srce, prevzame me; μῖσος ἐντέτηκέ μοι neizbrisno sovraštvo je prevzelo moje srce; τῷ φιλεῖν ἐντακῆναι topiti se, prešinjen (prevzet) biti od ljubezni, sama ljubezen ga je.