Franja

ἀγχί-θεος 2 ep. bogovom blizu, soroden, v rodu z bogovi.

ἀδελφός 3 (voc. ἄδελφε) [Et. ἀ copul. in δελφύς = uterus, sorojeni] bratovski, sestrinski; podoben, enak, soroden, soglasen; subst. ὁ brat; NT stričnik, sorodnik, sovernik.

ἀναγκαῖος 3 in 2 (ἀνάγκη) 1. nujen, potreben, sileč, nasilen; ἀ. ἦμαρ dan sužnosti; ἀ. τύχη usoda sužnosti, nasilna smrt, usoda; ἀ. μῦθος samovoljni izrek (ukaz). 2. prisiljen; δμῷες, πολεμιστής. 3. soroden, οἱ ἀ. sorodniki. 4. subst. τὸ ἀναγκαῖον sila, potreba, nuja, nujnost, nujen razlog, nujne okoliščine, ječa; τὰ ἀναγκαῖα: naravne potrebe, življenjske potrebščine (spanje, jed, pijača); najnujnejši posli. – adv. ἀναγκαίως nujno potrebno, prisiljeno; ἀ. ἔχει μοι οὕτως ποιέειν jaz moram tako ravnati.

αὔθ-αιμος 2 αὐθ-αίμων 2 (αἷμα) poet. istokrven, soroden, v rodu; brat, sestra.

αὐθ-όμαιμος 2 poet. istokrven, soroden, sorodnik, brat, sestra.

γνωτός 3 in 2 ep. in poet. (γνῶναι) 1. poznan, znan, soroden; subst. sorodnik, brat, sestra. 2. poznaten, razumljiv.

ἐγγενής 2 (ἐγ-γίγνομαι) rojen v, domač(in); θεοί domači bogovi; soroden, prirojen νοῦς; κακά trpljenje (nesreče) lastnega rodu; adv. ἐγγενῶς s prirojeno (očetovsko) zvestobo.

ἐμ-φῡ́λιος 2 (φῦλον) ep. ion. poet. ἔμφῡλος 2 domač, soroden, γῆ domovina, αἷμα umor sorodnikov, ὁ ἐμφύλιος sorodnik, πόλεμοι, στάσις državljanska vojska.

κοινός 3 in 2, ep. tudi ξυνήιος, ξυνός [Et. iz kom-jó-s, sor. lat. com-, cum] I. o stvareh: skupen, vzajemen; splošen, navaden, občen, splošno znan, splošno veljaven, kar se sme vsem povedati; javen, državen; NT preprost, nizek, neumit, nečist, nesvet. – subst. 1. τὸ κοινόν skupnost, celota; a) občina, zveza, zbrana vojska, država, vlada; b) občna korist, skupno premoženje, državni dohodki; ἀπὸ κοινοῦ α.) iz skupnega premoženja, iz državne blagajne; β.) po ljudskem sklepu; γ.) na državne stroške (tudi ἐκ κοινοῦ), ἐν κοινῷ javno. 2. τὰ κοινά državne zadeve, država, državni uradi (uprava, blagajna), πράττω τὰ κοινά bavim se z državnimi zadevami, τὰ κοινὰ διοικέω upravljam (krijem) skupne potrebščine (izdatke). II. o ljudeh: 1. istoroden, soroden. 2. soudeležen, tovariš, sodrug. 3. nepristranski, pravičen, družen, prijazen, uslužen, priljuden. 4. kdor se z vsakim druži, preprost, podel. III. adv. κοινῶς, κοινῇ 1. skupno z, skupaj. 2. javno, v imenu države, na skupne stroške. 3. istočasno, vzajemno.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

ὅμ-αιμος 2 ion. poet. (ὁμος, αἷμα) ὁμ-αίμων 2, gen. ονος (αἷμα) soroden, istoroden; subst. brat, sestra.

ὁμο-γενής 2 (γένος) 1. istega rodu, soroden. 2. act. poet. skupno rodeč (O. R. 1361.; drugi pišejo: ὁμολεχής).

ὁμό-σπλαγχνος 2 (σπλάγχνα) poet. (od) iste matere, soroden; subst. οἱ sorodniki.

ὁμό-σπορος 2 (σπείρω) poet. 1. skupaj vsejan; (od) istih starišev, soroden; subst. ὁ, ἡ brat, sestra. 2. skupaj posejan, γυνή ki je bila poprej žena drugega moža.

ὁμό-φῡλος 2 (φῦλον) 1. istega rodu ali iste vrste, istovrsten; subst. θοὐμόφυλον, τό isti rod, rojaštvo, rojaki. 2. soroden, sorodnik.

προσήκων 3 (pt. od προσ-ήκω) a) ki pristoja, soroden komu, οἱ προσήκοντες sorodniki; b) podedovan, prirojen, αἱ προσήκουσαι ἀρεταί; c) dostojen, spodoben, primeren τινί. – adv. προσηκόντως primerno, pristojno; subst. τὰ προσήκοντα dolžnost.

προσ-κηδής 2 (κῆδος) 1. ep. prijazen, prisrčen, skrben. 2. ion. soroden τινί.

συγγενής 2 (συγ-γίγνομαι) [NT dat. pl. συγ-γενεῦσι] 1. skupaj rojen, prirojen, rodbinski. 2. istega rodu ali plemena, soroden, τινός, τινί komu; subst. a) οἱ συγγενεῖς sorodniki; τὸ συγγενές sorodstvo, rodbina, naravna nadarjenost; b) ὁ συγγενής rojak NT; c) na perzijskem dvoru so dobivali člani vladarske rodbine in drugi odlični možje častni naslov συγγενεῖς. 3. podoben, sličen, skladen, soglasen.

σύμφυτος 2 1. skupaj zrastel. 2. prirojen, podedovan, lasten, naraven, enak, soroden, ξύμφυτον ἐμποιῶ τί τινι storim, da postane kaj komu druga narava.

σύν-αιμος 2 (αἷμα) poet. (po krvi) soroden, v rodu, τινί komu; ὄμμα bratsko oko, νεῖκος ἀνδρῶν ξύναιμον prepir med krvnimi sorodniki, Ζεύς zaščitnik rodbine; subst. ὁ, ἡ brat, sestra, οἱ sorodniki.