Franja

ἀκοή, ἡ, ion. ἀκουή (ἀκούω) 1. sluh, posluh, pl. naslada za ušesa, ušesom prijeten glas, διεφθαρμένος τὴν ἀκοήν gluh. 2. uho, ἀ. δίδωμι poslušam. 3. kar slišimo: glas, vest, govorica, αἱ ἀκοαὶ τῶν προγεγενημένων poročila o prejšnjih dogodkih, πατρός glas o očetu, ἀ. γίγνεται sliši se, ἀκοῇ οἶδα (z)vem od drugih. 4. poslušanje, pridiga NT.

κλείω² ep. in poet. [Et. iz κλέϝω, lat. in-clutus, slaven, slov. slut, slutvo, slovem, sluti, slava (iz k'lōwā); nem. Leumund (stvn. hliu-munt); gršk. κλυτός, κλῦθι. Dalje slov. slovo, sluh, slišati; gršk. κλέ(ϝ)ος, kor. k'leu-, čuti, slišati. – Obl. ep. 2 sg. impf. ἔκλε' = ἐκλέεο] storim slavnega, slavim, poveličujem τί, τινά; pass. postanem slaven, poznat, slovim, τί kot kaj.