Franja

ἀσθενέω (ἀ-σθενής) 1. sem slab(oten), bolan, boleham; aor. zbolel sem. 2. sem brez moči, veljave, reven.

ἐνδεής 2 (ἐν-δέω ²) 1. komur kaj manjka, potreben, reven τινός, ἐνδεὴς (γίγνομαι) εἰμί τινος manjka mi, nimam česa, οὐδὲν ἐνδεὲς ποιοῦμαι ničesar ne zamolčim. 2. a) pomanjkljiv, nepopoln συνθῆκαι, nezadosten, nedostaten πρός τι, πρήγματα ἐνδεέστερα nedostatna, pomanjkljiva moč; b) zaostajajoč, slabši, nižji, γένος po rodu, ἐνδεᾶ τῆς δυνάμεως πράττω storim manj nego morem, σοῦ γε ἐνδεέστερος φαίνομαι zaostajam za teboj, sem manj voljen (kaj storiti) nego ti. 3. subst. τὸ ἐνδεές pomanjkanje, (telesna) napaka ἐν τῷ σώματι, nepopolnost, dušna omejenost αὐτῶν, τἀνδεᾶ λέγω(oppos. κρείσσω) omenjam, naštevam napake. 4. adv. ἐνδεῶς, comp. ἐνδεεστέρως in -έστερον; nezadostno, ἔχω zaostajam, sem slab.

ἐπι-δεής 2, ep. ion. ἐπι-δευής 1. potreben, ubog, reven, ki nima česa, brez česa τινός, λώβης καὶ αἴσχεος οὐκ ἐπιδευεῖς(sc. ἐστε) ni vam več treba drugega psovanja, zadosti ste me že opsovali. 2. pomanjkljiv, nezadosten, ἵνα μή τι δίκης ἐπιδευὲς ἔχῃσθα da prideš v vsakem oziru do svoje popolne pravice. 3. ki koga ne dosega, slabejši, βίης na moči, βίης ἐπιδευέες εἰμὲν Ὀδυσῆος slabejši smo nego Odisej; πολλὸν δ' ἐπιδευέες ἦμεν bili smo mnogo preslabi.

ἰδιωτικός 3 1. kar pripada zasebniku, zasebniški, preprost, navaden, reven, uboren. 2. nevešč, nespreten, neizvežban. – adv. -κῶς klavrno, preprosto, zanikarno; ἰδιωτικῶς ἔχω τὸ σῶμα telesno sem zanemarjen.

λευγαλέος 3 [Et. lat. lugeo, luctus] ep. nesrečen, žalosten θάνατος, reven πτωχός, poguben δαίς, πόλεμος, malopriden φρένες.

λῡπηρός 3, ep. ion. tudi λυπρός 3 (λυπέω) 1. act. a) žaleč, boleč, nadležen, težaven, neprijeten, mrzek, skeleč; b) siromašen, reven, nerodoviten, τὰ λυπηρά težave, težkoče, nadloge. 2. pass. žalosten, užaljen, pobit, nesrečen.

μέλεος 3 in 2 [Et. iz μέλεσος] ep. ion. 1. brezuspešen, zaman, prazen, ničeven. 2. brezskrben, nespameten, neumen. 3. nesrečen, beden, reven, siromašen, τινός v čem.

μογερός 3 (μόγος) težaven, mučen, beden, nesrečen, reven.

πένης, ητος, ὁ (πένομαι) [comp. πενέστερος, sup. πενέστατος] ubog, siromašen, reven.

πένομαι dep., samo praes. in impf. [Et. kor. pen, napenjati se, truditi se; sor. slov. -pnem, -peti] 1. intr. a) delam, trudim se, imam opravka s čim περί δεῖπνον; b) sem ubog (reven, potreben). 2. trans. ep. pripravljam, pri-, oskrbujem kaj τί, izvršim ταῦτα.

πολύ-πονος 2 (πόνος) zelo mučen, nadložen, reven, stiskan; trudapoln, težaven, τόξα mnogo bolečin ali težav povzročujoč.

σμυγερός 3 poet. težaven, reven, beden.

σπάνιος 3 (σπάνις) potreben, reven; redek, redko posejan, pičel, boren, malo(številen).

ταλαί-πωρος 2 [Et. od τλῆναι in πωρός, gl. πῆμα] kdor prenese napore, utrjen, težaven, nadležen, mučen, nesrečen, beden, reven. – adv. -ως s težkočami.

ταλαί-φρων 2 (τλῆναι, φρήν) poet. 1. kdor mnogo trpi, nesrečen, beden, reven. 2. stanoviten, vztrajen, pogumen.

τάλᾱς, τάλαινα, τάλαν (gl. τλῆναι) [gen. τάλανος, voc. τάλαν, sup. ταλάντατος] 1. trpeč, beden, nesrečen, ubog, reven. 2. predrzen, nesramen, smel.