Zadetki iskanja
- ἀκίς, ίδος, ἡ [Et. iz kor. ak' in aq; ἄκ-ρος bodeč, oster, koničast; ἄκρις, ἀκμή, ἀκή, ἀκωκή konica, vrh; ἄκων, οντος kopje; ἄκ-ανθα (= bodica) osat; lat. acer, acies, acuo; acus šivanka; slov. os-ter, os-at, os-la (iz slov. kor. ok'), nem. Eck(e) (stvn. ekka) Äh-re, klas, stvn. ahir] ost, konica, puščica.
- ἀμύσσω, at. -ττω ep. ion. [Et. iz ἀμύκ-jω, ἀμυχή razpoka, lat. mucro, konica, n. pr. zob, meča, kopja, gršk. ἀμυκαλαί puščica, kopje, meč. – Obl. fut. ἀμύξω, aor. ἤμυξα] (raz)praskam, prasnem, ranim, raztrgam, razmesarim; met. razrijem, žalostim, trapim si srce.
- ἄ-τρακτος, ὁ [Et. kor. tereq, vrteti, sukati, lat. torqueo, slov. trak, nem. drechseln, Drechsler, stvn. drahsil] ep. preslica, vreteno, strelica, puščica.
- ἄ-φυκτος 2 (φεύγω) neizbežen, neizogiben, (puščica) ki gotovo zadene, ἐρώτημα zapleten, zvit.
- βέλος, ους, εος, τό (βάλλω) 1. vse, kar se meče: strelica, puščica, kopje, orožje, meč, kamen, blisk; ἐκ βελέων, ἔξω βελῶν dalje nego doseže strelica, izven streljaja. 2. ep. (porodne) bolečine; τοῦ πονηροῦ strelica = skušnjava NT.
- βολίς, ίδος, ἡ (βάλλω) kar se vrže, strelica, puščica.
- δόναξ, ακος, ὁ trstika, trstje; kar je iz trstike narejeno: strelica, puščica, pastirska piščal.
- ἰός1, ὁ [Et. iz ἰσϝός. – pl. οἱ ἰοί in τὰ ἰά]. ep. poet. puščica, strelica.
- κῆλον, τό ep. strelica, puščica; poet. glas, zvok lire.
- νάρθηξ, ηκος, ὁ 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica; tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škatljica, posoda za zdravila in mazila.
- ὀιστός, ὁ, at. οἰστός puščica, strelica.
- ὀρθόω (ὀρθός) I. act. 1. a) postavim pokoncu, vzravnam, (kvišku) dvignem κάρα; b) postavim, (z)gradim, sezidam ἔρυμα. 2. pren. naravnam, popravim, izboljšam, srečno vodim (izvršujem), pospešujem, dvignem, osrečujem koga, priskrbujem komu kaj (čast, moč). II. pass. 1. postavim se pokoncu, zravnam se σῶμα, stojim ravno, vzdignem se, ὀρθωθείς pokoncu postavljen, naslonjen na, τὸ γνώμην ὀρθοῦσθαι priti do zavesti, zavedeti se. 2. imam uspeh, uspevam, napredujem, posreči se mi kaj ἡ διάβασις; zadenem, dobro sem urejen (vladan), οἱ ὀρθούμενοι ki se dajo voditi, τὸ ὀρθούμενον (srečen) uspeh, πόλις ὀρθουμένη mesto v blagostanju, ἢν τόδ' ὀρθωθῇ βέλος ako ta puščica zadene. 3. pren. sem resničen, οὕτω ὀρθοῖτ' ἂν ὁ λόγος to bi bila pač resnična beseda.
- ὄφις, εως, ὁ, poet. εος, ion. ιος [Et. iz ogwhis, sor. ἔχις (nem. Eidechse iz egidehsa najbrže ni sorodno)] 1. kača. 2. pren. πτηνὸς ὄφις puščica.
- πτερόν, τό [Et. iz kor. pet(e), leteti, gl. πέτομαι; slov. pero, nem. Feder (iz féthrō, idevr. petrā), lat. penna iz petna] 1. (letalno) pero, perot(nica), krilo, perje, letalna kožica netopirjev. 2. kar je narejeno iz perja: perjanica (na šlemu). 3. ptičje (pomembno) znamenje (= οἰωνός), polet, vodstvo, πιστὸν ἐξ ὑμῶν πτερόν zanesljivo od vas dano znamenje. 4. a) spodnji, z usnjem obšiti krajci na oklepu; b) krilata puščica, mečevo rezilo.
- πυρφόρος 2 (φέρω) 1. ki nosi ogenj, ki vihti plamenico; subst. ognjenosec, bakljonosec; pri Spartancih svečenik, ki je nosil darilni ogenj pred vojsko, μηδὲ πυρφόρον περιγενέσθαι niti ognjenosec se ni rešil (v zaznamovanje popolnega poraza). 2. ki ogenj meče ali vihti; a) o osebah: Ζεύς ki meče strele, Καπανεύς ki vihti plamenico, πυρφόρος θεός bog, ki prinaša mrzlico in pogubo; b) o stvareh: βέλος ognjena puščica, αἴγλαι baklje, plamenice.
- τόξευμα, ατος, τό (τοξεύω) 1. strela, strelica, puščica. 2. strel, streljaj. 3. meton. pl. (loko)strelci.
- τόξον, τό [Et. lat. taxus, tis; iz tisa so prvotno loke izdelovali] 1. lok. 2. strelica, strela, puščica; pl. strelivo. 3. umetnost streljanja z lokom, streljanje ἡ τέχνη τῶν τόξων, πρὸς τόξου κρίσιν v boju z lokom.
/ 1
Število zadetkov: 17